Skoči na vsebino

NOVICA

Vprašanje odškodnin izbrisanim rešuje odškodninska shema

Republika Slovenija v kratkem pričakuje razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji še v delu premoženjske škode; v tej zadevi je omenjena skupina pritožnikov zahtevala povrnitev škode zaradi izbrisa. Sodbo bomo seveda spoštovali, ne glede na to, kakšna bo. Veljala pa bo za omenjeno skupino šestih pritožnikov.

Ko je Veliki senat ESČP 26. junija 2012 izdal pilotno sodbo v zadevi Kurić, je v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnin izbrisanim, Sloveniji naložil, naj v roku enega leta, torej do 26. junija 2013, sprejme odškodninsko shemo za izbrisane in tako sistemsko in celovito uredi pravično zadoščenje oziroma povračilo škode izbrisanim. Ta rok je bil v prejšnjem mandatu vlade zamujen. Aktualna vlada je morala zato v relativno kratkem času pripraviti rešitev, ki bi pravično in uravnoteženo zadostila žrtvam izbrisa, nevladnim organizacijam in sodišču.  V mandatu ministra Viranta je na Ministrstvu za notranje zadeve nastal Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (imenovan tudi zakon o odškodninski shemi). Državni zbor RS ga je v prvem branju potrdil 24. septembra letos. Če bo odškodninska shema sprejeta, bo veljala za vse upravičence, s tem pa ni več potrebe, da bi sodišče začelo z obravnavo novih tožb, ki  so  vložene  v Strasbourgu. 


Pri  pripravi  zakona so bila ključna izhodišča: določiti krog  upravičencev in pri tem slediti odločitvi ESČP; uveljavljanje denarne odškodnine  kot  povračila  škode  zaradi izbrisa po merilih in po posebnem upravnem  postopku,  ki  bo stranki prijazen, kratek, brez bremen dodatnega dokazovanja;  uveljavljanje  povračila  škode  v  sodnem  postopku,  ki  ne izključuje  morebitnega  uveljavljanja  povračila škode v posebnem upravnem postopku;  druge  vrste  pravičnega  zadoščenja,  ki  se  izražajo  tako  v materialnopravnih   kot  drugih  ugodnostih  za  upravičence  na  različnih področjih (ukrepi, komplementarni odškodnini, kot dodatna oblika pravičnega zadoščenja). Pri  opredeljevanju upravičencev je pomemben interes, ki ga je izbrisani od izbrisa izkazal za ureditev prebivanja oziroma svojega statusa v  Sloveniji.   


Minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant je opisano odškodninsko shemo septembra  2013  predstavil  v  Strasbourgu na zasedanju Odbora ministrskih namestnikov   Sveta   Evrope,   namenjeno  nadzoru  nad  izvrševanjem  sodb Evropskega  sodišča  za  človekove  pravice.  Odbor  je prepoznal  trud Slovenije za razrešitev situacije in sprejel zaključek, naj slovenske  oblasti  med nadaljnjo obravnavo zakona v državnem zboru posebno pozornost  posvetijo  iskanju  ustrezne  rešitve glede uporabe odškodninske sheme  za  tiste, ki so zaprosili za državljanstvo ali dovoljenje za stalno prebivanje  in so bili zavrnjeni. Na podlagi tega priporočila so v pripravi amandmaji,  ki naj bi razširili obseg upravičencev in bodo jutri, 5. novembra 2013, obravnavani v Državnem zboru RS v drugi obravnavni besedila predloga zakona na matičnem delovnem telesu.