Skoči na vsebino

NOVICA

Podpisan stavkovni sporazum s sindikatoma v policiji

Danes, 2. junija 2016, so ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar, predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič in predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič podpisali stavkovni sporazum. Tako z današnjim podpisom stavkovnega sporazuma prenehajo stavkovne aktivnosti v policiji.

»K pogajanjem in reševanju stavkovnih zahtev smo pristopili z vso odgovornostjo in vso resnostjo. Namreč nismo želeli biti še ena izmed Vlad, ki bi policiji po eni strani klestila proračun, po drugi strani pa dajala zaveze, ki na koncu nikoli ne bi bile realizirane,« je uvodoma izpostavila ministrica. Pogajanja so potekala v okviru dejanskega finančnega mandata, torej izven proračunske perspektive MNZ in policije, kar tudi ne bo vplivalo na bodočo proračunsko perspektivo MNZ. »Ker namreč je treba ločiti po eni strani finančno stanje policije kot sistema na drugi strani pa status policista, torej celovito urejanje status policista, na čemer temeljijo zahteve sindikatov in kar so bile nerealizirane zaveze v preteklih letih in tudi predmet te stavke v pretežnem delu.«

 

Vladna pogajalska skupina se je v celoti držala mandata, ki ji ga je dala Vlada in je bil omejen tako po vsebini kot po višini. Ni imela mandata, da izvaja celovito prenovo plačnega in kariernega sistema v policiji, ampak je bil usmerjen v odpravo ključnih anomalij v policiji. Torej, da ugotovimo, katera so delovna mesta v policiji, ki so glede na obremenjenost, zahtevnost in izpostavljenost podvrednotena. Pri tem je vladna pogajalska skupina morala upoštevati tudi učinke dogovorov na širši javni sektor, saj velja enoten plačni sistem. Zato vladna pogajalska skupina ni mogla pristati na linearno zviševanje plač, nenazadnje te zaveze niso bile dane.

 

Vladna pogajalska skupina je opravila 15 krogov pogajanj s skupnim stavkovnim odborom obeh policijskih sindikatov. Končne rešitve se nanašajo na povišanje plač v vseh tarifnih skupinah, s poudarkom na odpravi ugotovljenih ključnih anomalij:
- povečanje plač policistom v V. tarifnem razredu (razen tistim, ki ne opravljajo neposrednega operativnega dela, in tistim, ki so jim plače določene s posebnim aktom) za dva plačna razreda,
- povečanje plač policistom v VI. tarifnem razredu (razen tistim, ki ne opravljajo neposrednega operativnega dela, in tistim, ki so jim plače določene s posebnim aktom) za dva plačna razreda,
- povečanje plač policistom v VII./1 tarifnem razredu (razen policistom Službe generalnega direktorja policije (izjema so policisti Sektorja za policijska pooblastila in preventivo ter policisti Sektorja za notranje preiskave in integriteto), tistim, ki ne opravljajo neposrednega operativnega dela, in tistim, ki so jim plače določene s posebnim aktom) za en plačni razred,
- dodatno povečanje plač na delovnih mestih višji policijski/kriminalistični inšpektor specialist v VII./1 tarifnem razredu za en plačni razred, kar je bilo že v predhodnih postopkih ugotovljeno kot ena izmed ključnih anomalij,
- dodatno povečanje plač na delovnih mestih pomočnik komandirja v VII./1 tarifnem razredu za en plačni razred,
- dodatno povečanje plač policistom sektorjev kriminalistične policije (regionalna raven) v VII./1 tarifnem razredu za en plačni razred.
Skupne finančne posledice teh rešitev so ocenjene na približno 10,3 milijona evrov.

 

Že trenutno veljavni Zakon o organiziranosti in delu v policiji določa vzpostavitev novega poklicnega standarda za poklic policista. Tako bo v letu 2018 večina policistov v V. tarifnem razredu uvrščena v VI. tarifni razred. Okvirne finančne posledice prehoda na višješolski sistem znašajo 6,8 milijona evrov. To pomeni, da se bodo leta 2018 praktično vsem policistom, ki danes zasedajo delovna mesta v V. tarifni skupini, plače povečale še za ena do tri plačnih razredov. Če se upoštevajo še rešitve iz stavkovnega sporazuma, pa se jim bodo plače povečale od tri do pet plačnih razredov.

 

Poleg tega sporazum prinaša še naslednje zaveze:
- nadaljujemo obravnavo Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki bo imel učinke tudi na socialni in materialni položaj policistov,
- skupaj bomo definirali določbe Kolektivne pogodbe za policiste, za katere menimo, da jih je treba zaradi učinkovitega izvajanja namena in ciljev kolektivne pogodbe spremeniti oziroma dopolniti,
- urediti ustrezno nezgodno zavarovanje uslužbencev policije za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali začasna izguba delovne zmožnosti, če opravljajo operativno ali drugo nevarno delo,
- vsem policistom–nadzornikom državne meje, ki so zaposleni za določen čas, se bo ponudilo v podpis pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

 

Doseženi sporazum je plod vztrajnosti in želje po skupnih rešitvah na obeh straneh ter rezultat tvornega pogajalskega procesa. »Je skupen uspeh obeh strani, z dodano vrednostjo na vladni strani, ki se kaže v obračanju negativnega trenda stagnacije izpred preteklih let, tudi preko proračuna. V preteklih letih se je policijo neusmiljeno izčrpavalo na vseh postavkah, materialno, kadrovsko in  finančno, hkrati so bile sprejete odločitve, ki so porušile razmerja med posameznimi strukturami in nivoji, tako da je prihajalo do situacij, ko ni bilo želje po napredovanju na bolj zahtevna delovna mesta,« je poudarila ministrica. Ker je karierno napredovanje izjemnega pomena v policiji, je tudi v stavkovnem sporazumu referenca na obstoječo določbo v Kolektivni pogodbi za policiste, da bo vzpostavljen karierni sistem.

 

Kot je izpostavil predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič, sta tako sindikalna pogajalska skupina kot vladna pogajalska skupina iskali in vlagali trud, »da smo izluščili tista najbolj pereča podplačana delovna mesta v policiji in tiste anomalije, za katere se je s prejšnjimi sistemi (vstop v plačni sistem) izkazalo, da so pereče.« Z današnjim podpisom sporazuma prenehajo s stavkovnimi aktivnostmi, s stavko pa bodo končali, ko bodo izpolnjene vse zaveze, dane v stavkovnem sporazumu. Kot je še poudaril, pa z današnjim dnem zadeva ni zaključena, saj bodo tudi v nadaljevanju ogromno naporov vlagali v spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji in izgraditev kariernega sistema v policiji.

 

Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je vsebino stavkovnega sporazuma ločil na dva sklopa: na dvig izhodiščnega razreda v letošnjem letu in uvrstitev poklica policista na delovno mesto v VI. tarifni skupini leta 2018. »Če smo konkretni, policist bo začel v 26. izhodiščnem plačnem razredu, na bolj obremenjenih enotah pa celo v 27. To je velik napredek in skok za policista in policijo kot inštitucijo, saj bo s takšnimi izhodiščnimi plačnimi razredi zanesljivo imela večji izbor kakovostnejših kadrov, kar je cilj vseh nas,« je zaključil Petrovič.

 

Izjava za javnost (.mp3)