NOVICA
Marolt na neformalnem Svetu za pravosodje in notranje zadeve na Cipru
Državni sekretar mag. Robert Marolt se danes, 23. julija 2012, udeležuje neformalnega zasedanja Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve na Cipru. Ključni temi zasedanja sta poročilo o priseljevanju in azilu ter razprava o aktivnostih EU za preprečevanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj na področju kibernetske kriminalitete.
Komisija je predstavila tretje letno poročilo o priseljevanju in azilu, kjer so zbrani statistični podatki in migracijski trendi za leto 2011. Kot je povedal državni sekretar Marolt, poročilo zajema tudi ključne dogodke v EU, kot so razmere na grško–turški meji in migracijski pritiski na Italijo, ki so lani vplivali na politike EU na področju notranjih zadev. Poročilo tokrat prvič predlaga tudi nekatere ukrepe in aktivnosti, ki bi jih bilo treba izvesti letos. Marolt je dejal, da je EU v času danskega predsedstva dobila zelo pomemben strateški dokument, Kažipot za strateški odziv na nezakonito priseljevanje, ki predstavlja dober odgovor na aktualne izzive in mora biti osnova za naše ravnanje v tem letu in tudi v prihodnje. "Osredotočiti se moramo predvsem na njegovo implementacijo, k temu pa bo svoj del prispevala tudi Slovenija," je še dejal Marolt. Pomemben element za izboljšanje razmer na področju nezakonitega priseljevanja je tudi nadaljevanje izvajanja grškega Akcijskega načrta za reformo sistema migracij, azila, nadzora meja in vračanja, s katerim se neposredno rešuje razmere na grško-turški meji.
Ciprsko predsedstvo je na zasedanju predstavilo dokument o boju proti kibernetski kriminaliteti, kjer so predstavljeni izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti tem na področju. V razpravi je bila predvsem poudarjena porast kaznivih dejanj s področja kibernetske kriminalitete in vloga pristojnih organov, da zagotovijo varnost in zaščito državljanov in podjetij v medmrežju. Marolt je ob tem poudaril dve ključni področji, kjer bi lahko EU prispevala k bolj učinkovitemu odzivanju na kibernetsko kriminaliteto. Kot prvo je omenil vzpostavitev izmenjave prosto dostopnih informacijskih orodij in dobrih praks za odkrivanje in preiskovanje kibernetske kriminalitete med organi odkrivanja in pregona držav članic in agencij EU. "Vsi se zavedamo, da razvoj in uporaba takšnih orodij zahtevata vse več resursov, zato lahko z delitvijo znanih orodij omogočimo skupne uspehe pri zatiranju te vrste kriminalitete. Kot najbolj primerno platformo vidimo ravno Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti v Europolu," je povedal Marolt. Poleg nudenja strokovne podpore bi moral ta center vzpostaviti platformo tehnoloških orodij, ki organom odkrivanja in pregona nudi različna informacijska orodja za preiskovanje kaznivih dejanj ali identifikacijo žrtev.
Drugo področje, kot je še dejal Marolt, pa je osveščanje javnosti o grožnjah kibernetske kriminalitete. "Kljub dosedanjim naporom držav članic in Evropske komisije menimo, da moramo nadaljevati z osveščanjem na ravni celotne EU in na ravni posameznih držav članic. To bi lahko storili tudi z usklajenim vseevropskim dnevom obveščanja o nevarnostih in posledicah kibernetske kriminalitete po vzoru Evropskega dneva varne rabe interneta," je sklenil Marolt.
Ciprsko predsedstvo je delegacije seznanilo o razmerah v Siriji, iz katere se je po ocenah Visokega komisariata ZN za begunce zaradi nasilja iz države izselilo že 120.000 oseb, še večje število razseljenih oseb pa se pričakuje v bližnji prihodnosti. Zaradi humanitarne krize se je Evropska komisija že odzvala z neposredno pomočjo, prav tako pripravlja dolgoročne ukrepe za pomoč razseljenim osebam iz te regije.