Skoči do osrednje vsebine

Republika Slovenija je kot država podpisnica Ženevske konvencije in članica Evropske unije (EU) dolžna nuditi mednarodno zaščito (azil) tistim posameznikom, ki zaščite niso deležni v državi njihovega državljanstva oziroma stalnega prebivališča (izvorne države). Mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite.

Prošnja za mednarodno zaščito

Za mednarodno zaščito lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjana zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. Za mednarodno zaščito lahko zaprosi tudi oseba, ki meni, da bi bilo ob vrnitvi v matično državo ogroženo njeno življenje ali svoboda oziroma bi bila lahko izpostavljena mučenju, nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.

Status begunca

Status se lahko prizna osebi, ki utemeljeno in verodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, veroizpovedi, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Subsidiarna zaščita

Subsidiarna zaščita se lahko podeli osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje, nehumano ali poniževalno ravnanje). Prav tako priznamo subsidiarno zaščito zaradi resne in individualne grožnje zoper življenje ali svobodo prosilca zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada v izvorni državi. Odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita.

Sprejem prošnje

Tujec mora v najkrajšem možnem času po vstopu v Republiko Slovenijo pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Sledi postopek, v katerem policija ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Republiko Slovenijo, potem pa ga preda pristojnim organom v azilnem domu, kjer tujec vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Tujec je pred sprejemom prošnje za mednarodno zaščito ustrezno informiran o postopku in pravicah v jeziku, ki ga razume. Tudi sprejem prošnje za mednarodno zaščito poteka ob prisotnosti prevajalca oziroma tolmača.