Skoči na vsebino

MEDNARODNA ZAŠČITA (AZIL)

 

Republika Slovenija je kot podpisnica Ženevske konvencije in članica EU dolžna nuditi mednarodno zaščito tistim posameznikom, ki zaščite niso deležni v državi njihovega državljanstva oziroma stalnega prebivališča (izvorne države). Te države ne morejo ali nočejo izvajati zakonov ali pa ne spoštujejo mednarodnih konvencij, ki so jih podpisale.

 

Za mednarodno zaščito ali azil lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjan, zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti.

 

Prav tako lahko za mednarodno zaščito zaprosi, kdor meni, da bi bila ob vrnitvi v matično državo ogrožena njegovo življenje ali svoboda oziroma bi bil lahko izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju. O prošnji odloči pristojni organ, to je Sektor za statusne zadeve Ministrstva za notranje zadeve.

 

Zakon o mednarodni zaščiti določa dve obliki mednarodne zaščite:


Status begunca se prizna osebi, ki utemeljeno in verodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, veroizpovedi, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

 

Subsidiarna zaščita pa se prizna osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje). Prav tako priznamo subsidiarno zaščito zaradi resne in individualne grožnje zoper življenje ali svobodo prosilca zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada v izvorni državi. Odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita

 

Sprejem prošnje

Tujec mora v najkrajšem možnem času od vstopa v Republiko Slovenijo, pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti, izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Sledi postopek, v katerem policija ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Republiko Slovenijo ter ga preda pristojnim v azilnem domu, kjer tujec vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Tujec je pred sprejemom prošnje za mednarodno zaščito ustrezno informiran o postopku in pravicah v jeziku, ki ga razume. Tudi sprejem prošnje za mednarodno zaščito poteka ob prisotnosti prevajalca oziroma tolmača.  

 

Po sprejemu prošnje za mednarodno zaščito se prosilca nastani v azilni dom.



Z Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito so natančneje določene pravice in dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer glede:
• posebne obravnave ranljivih oseb s posebnimi potrebami;
• materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi;
• finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu;
• nujnega zdravljenja;
• izobraževanja;
• dostopa na trg dela;
• žepnine.

 

Prosilci za mednarodno zaščito imajo pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji od dneva vložitve prošnje za mednarodno zaščito do pravnomočne odločitve o prošnji. Ta pravica omogoča, da se lahko prosilec prosto giblje po celotnem ozemlju Republike Slovenije. Takoj po vložitvi prošnje, mu uradna oseba izda izkaznico prosilca za mednarodno zaščito, ki je hkrati dovoljenje, da lahko ostane v Republiki Sloveniji do izvršljivosti odločitve v postopku priznanja mednarodne zaščite. Veljavna izkaznica potrjuje prosilčev status.

 

 

V postopkih po Zakonu o mednarodni zaščiti na Upravnem in Vrhovnem sodišču imajo prosilci pravico do brezplačne pravne pomoči, ki jo zagotavljajo svetovalci za begunce, ki jih imenuje minister, pristojen za pravosodje. Seznam svetovalcev za begunce najdete tukaj.

 

V primeru, da je prosilcu priznana mednarodna zaščita, pridobi pravico do pomoči pri vključevanju v slovensko družbo, ki jo zagotavlja Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

 

V primeru negativne odločitve pa se tujca v skladu z Zakonom o tujcih preda policiji, Centru za tujce v Postojni, ki izvede postopek vrnitve v izvorno državo.

 

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je pripravilo Kodeks ravnanja uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve in vseh ostalih oseb, ki delujejo na področju mednarodne zaščite, do prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito. Namen omenjenega kodeksa je definirati obnašanje vseh oseb, ki delujejo na področju mednarodne zaščite, in sicer tako javnih uslužbencev kot predstavnikov nevladnih organizacij. Omenjeni se bodo zavezali k spoštovanju pravil kodeksa tako, da bodo podpisali posebno izjavo.

 
Kontakt:

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo
Urad za migracije
Sektor za postopke mednarodne zaščite
T: 01 428 46 80