Skoči na vsebino

UPORABNIKI IN NAROČNIKI STORITEV ZASEBNEGA VAROVANJA

   

Dejavnost zasebnega varovanja lahko opravljajo samo pravne osebe, ki imajo izdano licenco za opravljanje dejavnosti.

 

 

Izbira ustreznega ponudnika – imetnika licence za zasebno varovanje

 

Pri izbiri ponudnika storitev zasebnega varovanja je bil ob podpori Evropske komisije pripravljen priročnik »Nakup kakovostnih storitev zasebnega varovanja«.
 

Naročnik storitve zasebnega varovanja naj pred izbiro ponudnika, od ponudnika zahteva vsaj podatke o ustreznih licencah, glede na obliko varovanja, ki jo želi, podatke o tem ali je imetnik licence (varnostna služba) kršil zakon, ki ureja zasebno varovanje (ponudnik pridobi na Inšpektoratu RS za notranje zadeve), podatke v zvezi s strokovno usposobljenostjo varnostnega osebja in v zvezi z izvajanjem internega izpopolnjevanja varnostnega osebja, podatke o plačilu varnostnega osebja, načinu in pogostosti izvajanja nadzora nad delom varnostnega osebja ter o drugih dejstvih na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da bo imetnik licence zakonito in strokovno opravljal dejavnost. Na podlagi primerjave teh podatkov boste lažje izbrali med različnimi ponudniki storitev zasebnega varovanja.

 

 

Pogodba za opravljanje zasebnega varovanja

 

Pogodba za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja mora biti sklenjena pred opravljanjem dejavnosti v pisni obliki, v njej pa mora biti razvidna oblika in obseg varovanja.

 

Naročnik storitve je dolžan skleniti pogodbo o varovanju z imetnikom ustrezne licence glede na želeno obliko varovanja. V primeru, da nastopa pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja pri istem naročniku več imetnikov licenc mora biti to razvidno iz pogodbe ali iz dodatka, sklenjenega k pogodbi (pogodba med več pravnimi osebami) – le na ta način bo v primeru škodnega dogodka naročniku uspešno povrnjena škoda. Pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki in v skladu z določbami tega zakona je nična.

   
Imetnik licence vam lahko nudi samo tisto storitev iz dejavnosti zasebnega varovanja za katero je usposobljen in ima izdano licenco. Če ima podizvajalca mora biti tudi on stranka v pogodbenem razmerju.

   
Za delo varnostnega osebja je odgovoren imetnik licence oziroma njegov zakoniti zastopnik, ki mora poskrbeti za ustrezna navodila, usmeritve in nadzor – v ta namen mora imeti zadostno število nadzornega osebja (varnostnih menedžerjev in varnostnikov nadzornikov).
  
Varnostno osebje, ki neposredno opravlja dejavnost zasebnega varovanja mora biti v delovnem razmerju pri imetniku licence ali pri izvajalcu internega varovanja.

 

 

Službena izkaznica

 

Preverite ali varnostno osebje, ki opravlja dejavnost na vašem objektu ima pri sebi veljavno službeno izkaznico.

    

Varnostno osebje, ki opravlja delo v delovni obleki mora na zahtevo posameznika, zoper katerega je uporabilo ukrep ali izvedlo drugo nalogo po tem zakonu, po zaključku postopka pokazati službeno izkaznico in se predstaviti z imenom in priimkom ter nazivom imetnika licence, pri katerem je v delovnem razmerju. Če opravlja naloge v civilnih ali drugih oblačilih, ki niso vidno označena z oznakami imetnika licence, in se pri tem sklicuje na svoje naloge in ukrepe, mora pred postopkom pokazati službeno izkaznico in se predstaviti z imenom in priimkom ter nazivom imetnika licence, pri katerem je v delovnem razmerju. Pokazati jo mora tudi na zahtevo policista ali inšpektorja inšpekcijskih služb.

 

 
Nošenje delovne obleke

 

Varnostniki čuvaji, varnostniki, varnostniki nadzorniki in varnostni tehniki opravljajo dejavnost v delovni obleki, opremljeni z znakom imetnika licence, ter z znaki, iz katerih je razvidno katero vrsto dela opravljajo.

 

Po novem zakonu Zakona o zasebnem varovanju, v nadaljevanju ZZasV-1, sprejetim marca 2011, je določeno prehodno obdobje 5 let, ki določa, da bodo morali vsi zgoraj navedeni nositi delovno obleko opremljeno z enotnim napisom VAROVANJE in začetno črko imena ter priimkom. Varnostniki telesni stražarji lahko opravljajo dejavnost v civilni obleki.

 

 

Ukrepi varnostnika - zloženka

 

Ukrepe varnostnika lahko uporabljajo samo osebe, ki so strokovno usposobljene za uporabo ukrepov varnostnika (varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik nadzornik, varnostnik telesni stražar in varnostni menedžer).

 

Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni red na varovanem območju, uporabiti naslednje ukrepe: 

  1. opozorilo;

  2. ustna odredba;

  3. ugotavljanje istovetnosti;

  4. površinski pregled;

  5. preprečitev vstopa;

  6. zadržanje osebe;

  7. uporaba fizične sile;

  8. uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.

Varnostnik lahko uporabi tudi druge ukrepe, če tako določajo predpisi, ki urejajo posamezno področje (varovanje letališč, igralnic, jedrskih objektov).

 

Oseba, ki je v stiku z varnostnim osebjem je dolžna upoštevati navodila varnostnika in upoštevati njegove ukrepe in ne sme s silo ali grožnjo, ovirati ali preprečiti izvedbo ukrepa varnostniku. V primeru kršitve lahko policija posamezniku izreče globo od 200 – 600 EUR.

  

 

Posebna pravila na varovanem območju

 

Če na varovanem območju veljajo posebna pravila za zagotavljanje reda, je naročnik storitve dolžan zagotoviti, da so pred vstopom na varovano območje na vidnem mestu napis VAROVANJE in poleg njega napisana posebna pravila za zagotavljanje reda (obveza pokazati osebni dokument, obvezen površinski pregled osebe, tovora, prtljage in vozila, obveza nošenja določene vrste obleke, maske in drugo), pri tem pa ta posebna pravila ne smejo biti diskriminatorna. Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje nekoga v primerjavi z nekom drugim zaradi narodnosti, rase, etničnega porekla, spola, zdravstvenega stanja, invalidnosti, jezika, verskega ali drugega prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti, izobrazbe, gmotnega stanja, družabnega položaja ali katerekoli druge osebne okoliščine.

   

 

Varstvo pravic posameznika

 

Kaj lahko storite, če vam je zaradi dejavnosti imetnika licence ali zaradi ukrepa varnostnika nastala škoda, poškodba ali vam je bila kako drugače kršena pravica do zasebnosti?

 

Posameznik dejanje takoj prijavi policiji, ki bo preverila, ali gre za prekršek ali kaznivo dejanje. Policija bo uporabo ukrepov varnostnika presodila glede na ugotovljena dejstva in okoliščine. Če gre za prekršek ali kaznivo dejanje, nadaljnji postopek izvede policija, ki zoper kršitelja ukrepa v skladu s predpisi, ki urejajo javni red in mir ali pa ga predlaga v nadaljnji postopek drugemu pristojnemu organu.

 

Če dejanje ni prekršek ali kaznivo dejanje, gre za civilnopravno razmerje, ki se ureja po drugih predpisih. 

 

 

Možnost pritožbe

 

V primeru, da posameznik meni, da so mu bile pri izvajanju ukrepov varnostnika kršene njegove pravice in svoboščine, ima pravico podati pritožbo imetniku licence, pri katerem je bil v času dejanja varnostnik v delovnem razmerju, ne glede na to ali je dejanje prijavil policiji. Imetnik licence obravnava pritožbo in o svojih ugotovitvah glede utemeljenosti pritožbe seznani pritožnika v roku 30 dni od prejema pritožbe. Če se posameznik z ugotovitvami ne strinja, lahko svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem, saj ni predvidena možnost pritožbe zoper ugotovitve imetnika licence.
 

  
Zavarovanje imetnika licence

 

Imetnik licence mora biti zavarovan za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi. O škodnem dogodku je priporočljivo obvestiti tudi naročnika varnostnih storitev, če se je dejanje zgodilo na prostoru ali objektu pravne osebe, za katero imetnik licence opravlja storitev, in  Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, ki lahko strokovno oceni dejanje.

 

  

Varovanje prireditev v gostinskih lokalih
   
Zakon o javnih zbiranjih, ki je objavljen na straneh »zakonodaja«, v prvem odstavku 12. a člena določa, da mora organizator javne prireditve iz 1. in 2. točke 12. člena zakona (gospodarska družba in samostojni podjetniki posamezniki oziroma društva in druge organizacije, ki opravljajo dejavnost v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti), ki organizira prireditev kot svojo redno dejavnost, s tem, da nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, zagotoviti vzdrževanje reda izključno z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, če:

  • prireditve organizira v okviru dejavnosti gostinskega obrata (obratovanje diskotek in nočnih klubov s ponudbo alkoholnih pijač),

  • prireditve organizira v okviru drugih dejavnosti za prosti čas (obratovanje diskotek ali nočnih klubov brez strežbe pijač) ali 

  • prireditve organizira po 23. uri.

 

Redna dejavnost organiziranja javnih prireditev

 

V skladu s tretjim odstavkom 4. člena Zakona o javnih zbiranjih, se organiziranje prireditev šteje kot redna dejavnost, če  jih poslovni subjekti organizirajo v  svojih  poslovnih  prostorih  vsak  dan,  vsak  vnaprej  določen  dan  v  tednu  ali  v  drugih  časovnih  razmikih,  vendar  vsaj  12  dni  v  razdobju enega leta. V teh primerih ni potrebno prijaviti prireditev na pristojni policijski postaji, temveč mora pred pričetkom organiziranja prireditev obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve o potrditvi načrta varovanja, ki ga izdela imetnik licence in o pričetku varovanja.

 

 

Občasno organiziranje javnih prireditev

 

Na podlagi drugega odstavka 12. a člena Zakona o javnih zbiranjih mora vzdrževanje reda z varnostniki oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, zagotoviti tudi organizator, ki opravlja gostinsko dejavnost, če v svojih poslovnih prostorih občasno organizira javno prireditev s tem, da nudi živo ali mehansko glasbo za ples ali družabni program. Ti organizatorji morajo poleg tega, da morajo vzdrževati red na prireditvi z varnostniki oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, prireditev prijaviti tudi pristojni policijski postaji in pred pričetkom organiziranja prireditev obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve o potrditvi načrta varovanja, ki ga izdela imetnik licence ter pričetku varovanja.

 

V skladu z ZZasV-1 morajo biti varnostniki, ki vzdržujejo red na prireditvi, v delovni obleki in označeni, da so varnostniki.

 

Določba 12. a člena Zakona o javnih zbiranjih ureja obveznost zgoraj navedenih organizatorjev javnih prireditev, da na prireditvi zagotavljajo red z varnostniki, ki jih (običajno) po pogodbi zagotavlja subjekt – imetnik licence, ki opravlja dejavnost zasebnega varovanja in ima licenco za varovanje javnih zbiranj (imetnik licence).

 

 
Licenca za varovanje prireditev v gostinskih lokalih

 

Določeno je prehodno obdobje 12 mesecev v katerem bodo morali vsi imetniki licenc, ki varujejo javne prireditve v gostinskih lokalih, strokovno usposobiti varnostno osebje in pridobiti novo licenco za varovanje prireditev v gostinskih lokalih. Rok se je iztekel konec marca 2012.

 

Nove obveznosti in podroben način organiziranja službe varovanja ureja Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah, ki je pričela veljati 3. 4. 2010 in je objavljena na straneh »zakonodaja«. Objavljena je tudi posebna dodatna obrazložitev k uredbi.
 
Družba za zasebno varovanje, ki opravlja varovanje nočnih lokalov mora pridobiti ustrezno licenco za varovanje v gostinskih lokalih in izpolnjevati zakonske pogoje. Varnostniki morajo poleg splošne usposobljenosti biti še posebej strokovno usposobljeni za varovanje takšnih prireditev. Izdelati mora načrt varovanja, ki ga potrdi organizator iz katerega so razvidni načrtovani varnostni ukrepi.

 

Podatki o organizatorju javne prireditve, ki se varuje v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju (ime in priimek oz. firma ter naslov prireditve), so javno dostopni in se objavijo na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve: 

e-uprava.gov.si/aktualno/prireditve-in-shodi.html=

 

Delo na črno

 

V primeru, da organizator javne prireditve (npr. lastnik gostinskega lokala) zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi na Zavodu za zaposlovanje RS za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja in ti delavci izvajajo dela s posebnimi pooblastili ali s pravico poseganja v telesno ali duševno celovitost posameznikov (delo rediteljev in varnostnikov) stori kaznivo dejanje zaposlovanja na črno po 199. členu KZ RS.

 

 

Ostale prireditve

 

Vse javne prireditve (razen prireditev, navedenih v 12. in prvem odstavku 12. a člena Zakona o javnih zbiranjih) je treba prijaviti na pristojni policijski postaji oziroma si zanje pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote za izvedbo prireditve.   Če je za prijavljeni shod oziroma prireditev potrebno dovoljenje, policijska postaja prijavo nemudoma pošlje upravni enoti ter o tem obvesti organizatorja.   Podatki o prireditvi in o organizatorju prireditve ali shoda po Zakonu o javnih zbiranjih (naziv organizatorja, vrsta, program, kraj in čas prireditve), so javno dostopni in se objavijo na spletni strani Ministrstva za javno upravo:

 

Na navedenih prireditvah lahko organizator vzdržuje red z reditelji (razen prireditve iz 12. a člena Zakona o javnih zbiranjih), če v dovoljenju upravne enote ni določen poseben ukrep, da mora organizator vzdrževati red na prireditvi z varnostniki.

 

Reditelj je oseba, ki jo organizator določi, da skrbi za red na prireditvi. Reditelji morajo biti označeni z napisom »reditelj« in ne smejo biti v delovni obleki družbe za zasebno varovanje. Reditelji lahko pri vzdrževanju reda na prireditvi uporabijo samo ukrepe po Zakonu o javnih zbiranjih.

 

 

  • skrbi za red na shodu oziroma prireditvi; 

  • prepreči dostop osebi, ki bi želela na shod oziroma prireditev prinesti predmete oziroma snovi kot je navedeno v 23. členu zakona (orožje, eksplozivne snovi, pirotehnični izdelki ali nevarne predmete oziroma snovi);

  • prepreči dostop osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je pričakovati, da bo v takšnem stanju kršila red.

Za izvrševanje svojih nalog reditelj udeležence usmerja, obvešča, opozarja, izreka prepovedi ter s fizično ali mehansko oviro prepreči dostop na prireditveni prostor.
 

 

Dovoljenje upravne enote
   
Če je v dovoljenju upravne enote (ali v prijavi prireditve) razvidno, da organizator zagotavlja red na prireditvi z reditelji in varnostniki, mora biti v dovoljenju upravne enote (oziroma iz prijave prireditve) razvidno število rediteljev oziroma varnostnikov ter njihova razporeditev po prireditvenem prostoru, iz načrta pa morajo biti jasna delovna mesta. Reditelji ne smejo biti razporejeni na delovna mesta, kjer se opravljajo ukrepi varnostnika. Vzdrževanje reda (hkrati z reditelji in varnostniki) je dopustno le v primeru, ko vzdrževanje reda na prireditvi zagotavlja organizator (organizator določi vodjo rediteljev), ne pa tudi, ko vzdrževanje reda na prireditvi zagotavlja subjekt, ki ima licenco zasebnega varovanja.

 

Za red na javnih prireditvah je odgovoren organizator prireditve oziroma v primeru javnih prireditev v nočnih lokalih lastnik oziroma najemnik lokala. Za organizacijo varovanja in izvedene ukrepe po načrtu varovanja je odgovoren tudi imetnik licence.

 

Več o javnih shodih in javnih prireditvah si lahko preberete na naslednji povezavi:

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/drustva_ustanove_shodi_prireditve/javni_shodi_in_javne_prireditve/.

 

 

Kontakt:

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge
Sektor za zasebno varstvo in občinska redarstva 

T: 01 428 54 09
E: szv.mnz(at)gov.si  

e-uprava.gov.si/aktualno/prireditve-in-shodi.html=