Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju predvsem o migracijah

Danes, 27. marca 2017, je v Bruslju potekalo zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, ki se ga je udeležil državni sekretar Andrej Špenga.

Redni del zasedanja se je začel s poročilom Predsedstva in Komisije o trenutnem stanju zakonodajnih predlogov s področja IT-sistemov za nadzor meja. Na tem področju sta aktualna dva predloga, in sicer vzpostavitev sistema vstopa in izstopa ter vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).

 

Kot je v izjavi za javnost povedal državni sekretar Špenga, je glavni namen prvega sistema elektronsko evidentiranje vstopa in izstopa državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic. Sistem bo nadomestil žigosanje potnih listin zaradi ugotavljanja morebitnega prekoračenja dovoljenega prebivanja v EU. Prvo razpravo o takem sistemu je organizirala Slovenija v času predsedovanja Svetu EU leta 2008. Komisija je potem prvi predlog predstavila leta 2013, a se pogajanja zaradi nedodelanosti oziroma nasprotovanja držav članic niso končala, pač pa je Komisija leta 2016 predstavila nov predlog. Svet in Evropski parlament sta že zaključila notranja pogajanja o predlogu, od začetka marca tako potekajo neformalni pogovori med obema institucijama. Sistem ETIAS pa je namenjen okrepitvi integriranega upravljanja meja in notranje varnosti ter olajšanju potovanja. ETIAS bo zbiral informacije o vseh potnikih, ki potujejo v EU, pri tem pa za vstop ne potrebujejo vizuma. S takim avtomatiziranim sistemom se bo preverila upravičenost vstopa državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti še pred njihovim potovanjem v schengensko območje. Predlog je Komisija predstavila novembra lani, trenutno pa poteka prvo branje v Svetu EU. Za oba dosjeja je Evropski svet sprejel politično zavezo, da bodo pogajanja zaključena do konca aktualnega predsedstva, torej do konca junija, zato so pogajanja zelo intenzivna.

 

Večina dopoldanske razprave je bila namenjena politiki vračanja EU. To področje je bilo s strani naših predsednikov večkrat opredeljeno kot prednostno, nazadnje v izjavi z Malte 3. februarja letos. Komisija je na podlagi te usmeritve prenovila akcijski načrt EU o vračanju in pripravila priporočila za države članice, kako naj povečajo učinkovitost postopkov za vračanje. Gre za praktične ukrepe, ki bi lahko imeli takojšen učinek. Ministri za notranje zadeve namreč vrsto let opozarjajo na pomen vračanja kot enega ključnih elementov vzdržne migracijske politike in kot pomemben odvračilni ukrep. Ob tem je Špenga poudaril: "Nujno je potreben angažma EU kot celote, potrebujemo namreč močnega pogajalca, saj tretje države za takšno sodelovanje praviloma nimajo interesa. Skrajni čas je, da to postane del zunanje politike EU. Prvi koraki so bili narejeni z vključitvijo tega področja v partnerske dogovore EU s petimi afriškimi državami, t. i. kompakte, a so za zdaj učinki teh dogovorov majhni." Dodal je še, da je poleg okrepitve sodelovanja s tretjimi državami pomembno izboljšati tudi politiko v EU. "Države članice bi si morale bolj izmenjevati informacije, na ravni pa EU bi morala biti vzpostavljena zbirka podatkov o izdanih odločbah za vrnitev." V razpravi je opozoril na nesmiselnost vračanja ilegalnih migrantov iz ene države članice EU v drugo, saj gre nenazadnje za enotno politiko EU in za nepotrebno obremenjevanje kapacitet prve in druge. Pozval je k oblikovanju rešitve, da bi večje države članice, ki lažje izvedejo postopek vrnitve, to počele tudi za druge, manjše, pri čemer bi bili dodatni stroški zagotovljeni v evropski skladih.

 

Temi kosila sta bili napotitve osebja v agencije EU in trenutno stanje projekta relokacije (premestitve). Izvršna direktorja EASO in Evropske mejne in obalne straže sta predstavila trenutno stanje napotitve. Kljub temu, da so države članice bistveno okrepile prispevke za operacije obeh agencij, bi bile za polno zapolnitev kapacitet potrebne še nove napotitve. Slovenija dejavno sodeluje v sistemu premestitve oseb in je do sedaj izpolnila že 30 % svojih zavez, saj je bilo iz Italije in Grčije premeščenih 165 oseb. Tudi glede napotitev v Frontex izpolnjujemo svoje letne dogovorjene obveznosti. Letos je tako predvidenih 40 napotitev policistov skupaj s tehnično opremo, v nove nabore pa smo nominirali ustrezno število policistov (skupaj v vseh naborih 120). V različnih operativnih aktivnostih agencije na področju nedovoljenih migracij trenutno deluje devet predstavnikov slovenske policije. Še dodatnih deset je napotenih na podlagi dvostranskih dogovorov v Srbijo (4) in Makedonijo (6), skupno torej 19. V razpravi je državni sekretar opozoril, da bi morala biti agencija pri izvajanju skupnih operacij na zunanjih mejah bolj fleksibilna, tako da bi lahko na primer predčasno zaključila določeno operacijo tam, kjer zanjo ni več potrebe, in jo po potrebi uvedla na drugi zunanji meji.

 

Popoldanski del zasedanja je namenjen pregledu napredka pri pogajanjih o spremembah zakonodajnih aktov iz okvira Skupnega evropskega azilnega sistema (v postopku pogajanj je sedem zakonodajnih predlogov).