Skoči na vsebino

NOVICA

V Bruslju o prenovi pravne podlage za skupni evropski azilni sistem in sodelovanju na področju varnosti

Danes, 7. decembra 2017, je v Bruslju potekalo zasedanje Sveta EU za notranje zadeve, ki se ga je udeležil državni sekretar Andrej Špenga. Na zasedanju so udeleženci razpravljali o napredku pri prenovi pravne podlage za skupni evropski azilni sistem, usklajenem in okrepljenem sodelovanju v boju proti terorizmu in radikalizaciji ter se seznanili s pripravami na predstavitev zakonodajnega predloga o interoperabilnosti velikih informacijskih sistemov s področja zagotavljanja varnosti. Pregledali so stanje držav članic glede implementacije Direktive o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR direktiva) in govorili o prihodnjih korakih h krepitvi schengenskega območja v luči spreminjanja Zakonika o schengenskih mejah.

Udeleženci so se seznanili z napredkom pri prenovi pravne podlage za skupni evropski azilni sistem. Izhodišče Slovenije v pogajanjih je, da sicer podpira prizadevanja Evropske komisije na tem področju, "vendar pri tem ne smemo hiteti, saj bo spremenjena pravna podlaga večinoma sestavljena iz uredb, ki se bodo po uveljavitvi uporabljale neposredno, zato morebitni kasnejši popravki ne bodo možni."

 

Oblikovanje koncepta učinkovite solidarnosti na ravni EU ostaja vzrok zapletov pri sprejemu Dublinske uredbe. To tudi onemogoča sprejetje drugih sprememb uredbe, ki bi bile z vidika učinkovitosti dublinskih postopkov tudi za Slovenijo smiselne in potrebne. Kot rešitev je Slovenija predlagala izločitev kriznega mehanizma iz predloga Dublinske uredbe, ki naj bo poseben zakonodajni akt in bo temeljil na direktivi o začasni zaščiti, ki jo bo treba nadgraditi. Mehanizem začasne zaščite omogoča hitre in enostavne postopke, zaščita pa je podeljena za omejeno obdobje (dokler je potrebna). Špenga je poudaril, da smo novembra letos pripravili dokument, v katerem smo podrobneje razložili naš predlog. »Pomemben element predloga je, da bi po aktivaciji mehanizma, ki ga sproži Svet, vse osebe iz ene ali več držav izvora po vsej EU dobile enak status in posledično obseg pravic in bile deležne enake obravnave. S tem bi po našem mnenju preprečili tudi sekundarna gibanja med državami članicami. Tako bi na ravni EU dobili mehanizem, namenjen odzivu v situacijah neproporcionalnega migracijskega pritiska na več držav članic, kot smo mu bili priča v letih 2015 in 2016,« je poudaril Špenga.

 

V nadaljevanju so udeleženci razpravljali tudi o usklajenem in okrepljenem sodelovanju v boju proti terorizmu in radikalizaciji, kjer je že viden napredek aktivnosti držav članic kot tudi EU. S pojavom radikalizacije se ukvarja vrsta platform, ki nudijo različne možnosti in zmogljivosti, ki jih je treba glede na trenutno varnostno situacijo v celoti izkoristiti. Slovenija podpira ustanovitev in koordinirano delovanje strokovnjakov, ki delujejo v okviru delovne skupine na visoki ravni za boj proti radikalizaciji.

 

Predsedstvo je udeležence seznanilo s pripravami na predstavitev zakonodajnega predloga o interoperabilnosti velikih informacijskih sistemov s področja zagotavljanja varnosti. Podprli so revizijo obstoječe uredbe o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA). Tako se bo izboljšalo njeno delovanje, povečala in okrepila se bo njena vloga, hkrati pa bo omogočala ustrezen odgovor na trenutne izzive na ravni EU na območju svobode, varnosti in pravice. Špenga je povedal, da Slovenija kot pomembno ocenjuje zagotavljanje neprekinjene razpoložljivosti in podporo državam članicam z vzpostavitvijo tehničnih rešitev v primeru izrednih potreb s področja varnosti in migracij.

 

Po terorističnih napadih in migrantski krizi se poglablja tudi sodelovanje med zunanjo in notranjo dimenzijo varnosti. Na zasedanju so bile predstavljene dosedanje aktivnosti pilotnega projekta sodelovanja vojaške operacije Eunavfor Sophia s policijskimi agencijami, ki delujejo v okviru EU. Gre za sodelovanje in izmenjavo informacij predvsem o kriminalu. Svet je podprl predlog Predsedstva, da bi ta koncept sodelovanja lahko prenesli tudi na druge podobne misije in operacije. Pri tem pa bo treba poiskati rešitve za številna odprta vprašanja, zlasti glede narave informacij, ki bi se jih izmenjavalo, kot tudi ustrezno pravno podlago.

 

Udeleženci so pregledali tudi stanje držav članic glede implementacije Direktive o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR), saj je rok za implementacijo 25. maj 2018.

 

Na kosilu so ministri govorili o stanju v schengenskem območju. Pri tem je državni sekretar Špenga opozoril na tri vidike. Prvi je ta, da navkljub očitemu napredku v smislu vzpostavitve novih sistemov (npr. sistem vstopa in izstopa) in konceptov mejne kontrole (npr. sistematično preverjanje vseh potnikov) še vedno nismo odgovorili na osnovno vprašanje, to je, katere meje dejansko krepimo (zunanje schengenske ali zunanje EU meje). "Mnenje Slovenije je vedno bilo, da morajo biti najbolj varovane zunanje meje EU. Tako pa smo v situaciji, ko se različni sistemi izvajajo na različnih mejah, kar povzroča dodatno breme nekaterim državam, tudi Sloveniji. In če se spomnite negativnih odzivov na sistematično preverjanje, to povzroča tudi notranje in zunanje politično škodo našim državam in celotni EU,« je dejal Špenga. Drugi element je, da smo navkljub stalnemu ponavljanju, da moramo več pozornosti posvetiti izvajanju dogovorjenega, še vedno v situaciji, ko luknje in pomanjkljivosti v sistemih držav rešujemo z novimi in novimi ukrepi ter zaostritvami. Schengenske evalvacije so namreč pokazale, da nekatere, tudi velike države članice zelo različno in selektivno izvajajo obstoječo zakonodajo. Zato prihaja tudi do varnostnih tveganj. »In namesto, da bi se resno lotili tega, se predlagajo novi ukrepi, ki sem jih prej omenil (sistematična kontrola, podaljševanje obdobja vzpostavitve nadzora na notranjih mejah s spremembo Zakonika o schengenskih mejah …).« Kot tretje pa je Špenga izpostavil, da dokler bodo države selektivno izvajale pravila, zlorabljale pravne instrumente za notranje politične razloge in ne bodo med seboj učinkovito izmenjavale informacij, še dolgo ne bomo dosegli zaupanja, ki pa je nujno, če želimo doseči skupne cilje.