Skoči na vsebino

NOVICA

169. redna seja Vlade RS

Vlada je na današnji 169. redni seji obravnavala tudi dve točki z delovnega področja Ministrstva za notranje zadeve:

- odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora mag. Branka Grimsa o preventivnih ukrepih Vlade v primeru drugega vala migrantov in

- odgovor na pobudo Varuha človekovih pravic o sistemski ureditvi položaja oseb, ki nezakonito bivajo na ozemlju RS.

 

Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pobudo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o sistemski ureditvi položaja oseb, ki nezakonito bivajo na ozemlju Republike Slovenije.

 

17. oktobra 2017 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. Z dopolnitvijo 51. člena zakona se je uredil status tudi tistih tujcev, ki jim je bilo v RS dovoljeno zadrževanje za čas najmanj 24 mesecev in njihova odstranitev iz države še vedno ni možna, pri čemer pa morajo pri tej kategoriji tujcev obstajati tudi drugi utemeljeni razlogi in posebne osebne okoliščine, ki utemeljujejo njihovo prebivanje v RS. Tem osebam se z dopolnitvijo zakonodaje omogoča pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje z veljavnostjo dveh let (z možnostjo podaljševanja z veljavnostjo dveh let), pod pogoji, določenimi z Zakonom o tujcih. 

 

Varuh v svoji pobudi pozdravlja to spremembo, vendar meni, da rešitev ni zadostna. Izpostavlja dejstvo, da mora oseba pred pridobitvijo dovoljenja za začasno prebivanje imeti v RS izdano dovolitev zadrževanja, in sicer za najmanj 24 mesecev, kar pomeni pravico zgolj tistega tujca, ki je v postopku odstranitve in se ga zaradi nezmožnosti odstranitve ne more odstraniti, da se mu lahko izda dovolitev zadrževanja.

 

Pojasnjujemo, da gre za tujce, ki v RS prebivajo nezakonito, njihovo nezakonito bivanje pa je RS dolgotrajno tolerirala. Skladno z določbami Zakona o tujcih so tujci, ki v RS prebivajo nezakonito, podvrženi bodisi ukrepu prostovoljne vrnitve ali prisilne odstranitve. Razlogi, zaradi katerih se tujca, ki bi se ga sicer moralo odstraniti iz države, ne odstrani in se mu dovoli zadrževanje, določa Zakon o tujcih taksativno v 73. členu, pri čemer je eden izmed razlogov tudi načelo nevračanja na podlagi 72. člena Zakona o tujcih. Glede na dejstvo, da gre za nezakonito prebivajoče tujce, se je z dopolnitvijo 51. člena sledilo ureditvi, ki je sicer že do sedaj veljala za ureditev statusa nezakonito prebivajočih oseb v RS, ki jim je bilo dovoljeno zadrževanje, pri čemer pa je dodatno, glede na specifičnost položaja teh oseb razširila možnost izdaje dovoljenja za začasno prebivanje na tujce, katerih odstranitev iz države ni možna zgolj iz načela nevračanja, temveč tudi iz drugih razlogov, navedenih v 73. členu Zakona o tujcih. Pri tem je  določeno tudi, da morajo obstajati drugi utemeljeni razlogi in posebne osebne okoliščine, ki utemeljujejo njihovo prebivanje v RS. Z navedeno rešitvijo je vzpostavljena ustrezna pravna podlaga, na podlagi katere bo omogočena legalizacija statusa vseh tistih tujcev, ki so nezakonito prebivali v RS in izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi 51. člena Zakona o tujcih.

 

Varuh  izpostavlja tudi pomislek v zvezi z spremembo, ki omogoča, da ti tujci pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje, ki po mnenju Varuha ne pomeni neke trajne rešitve njihovega statusa. 

 

Ocenjujemo, da je obdobje dveh let, za katero se tujcu ob izpolnjevanju zakonskih pogojev lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, dovolj dolgo obdobje, v katerem se bo lahko tujec aktivno vključil v družbo in si uredil status po kateri izmed drugih pravnih podlag, ki jih določa Zakon o tujcih. Ob tem pa Zakon o tujcih omogoča tudi možnost podaljševanja dovoljenja z veljavnostjo dveh let ob izpolnjevanju zakonskih pogojev. Ob tem dodajamo, da je z dopolnitvijo zakonodaje ustrezno urejena možnost legalizacije statusa dlje časa nezakonito prebivajočih tujcev, ki sledi tudi standardom in merilom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

 

***

 

Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije mag. Branka Grimsa o preventivnih ukrepih Vlade Republike Slovenije v primeru drugega vala migrantov, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi je ena izmed primarnih nalog policije, ki izhaja iz njene temeljne dolžnosti. Učinkovito varovanje zunanje schengenske meje, skladno z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo, ostaja temeljni cilj ne samo policije, ampak tudi Vlade Republike Slovenije. 

 

Določeni ukrepi za obvladovanje migracij so v preteklosti že bili pripravljeni in sprejeti. Nanašajo se na ukrepanje policije v takih primerih, postavitev začasnih tehničnih ovir na določenih območjih, spremembo zakonodaje (Zakon o tujcih), okrepljeno sodelovanje policije s Slovensko vojsko pri nadzoru državne meje (skupne mešane policijsko-vojaške patrulje). Prav tako se nezakonite migracije redno spremljajo z izmenjavo informacij s sosednjimi državami in z državami v regiji ter v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo.

 

Novembra 2017 je naloge vzpostavitve sprejemno registracijskih centrov prevzel Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo tujcev. Z namenom obvladovanja morebitnega novega vala migrantov je Urad podal pobudo za ustanovitev Medresorske delovne skupine za vzpostavitev in delovanje sprejemno registracijskih centrov. Sestavljali jo bodo predstavniki tistih ministrstev, ki so odigrali ključno vlogo pri delovanju nastanitvenih centrov v preteklosti.

 

Slovenska policija je že dokazala svojo profesionalnost in se je na tovrstne migracijske pritiske dobro pripravila. Pomembno pa je, da se ob takih dogodkih uporabi multidisciplinaren pristop in aktivna udeležba vseh pristojnih institucij in organov tako v Sloveniji kot na ravni EU.