Skoči na vsebino

NOVICA

Glavne teme zasedanja v Bruslju so bile direktiva PNR, Zahodni Balkan in migracije

Danes, 8. marca 2018, je v Bruslju potekalo zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, ki se ga je udeležila ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar. Ministri so na zasedanju uvodoma izmenjali mnenja o prenosu direktive o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) v nacionalno zakonodajo držav članic.

Kot je v izjavi za javnost povedala ministrica, gre za zelo pomembno orodje organov pregona. Slovenija in seveda MNZ sta tu naredila že veliko: pravno podlago za obdelavo in uporabo podatkov o potnikih smo vnesli v novelo Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je bila sprejeta februarja 2017. Prav tako že poteka operativno izvajanje in uporaba informacij na ne-schengenskih letih, od 14. marca 2018  pa bo bodo vključeni tudi notranji leti v EU. "Podatke o letih že pridobivamo od dveh letalskih prevoznikov, Adrie Airways inTurkish Airlines, v kratkem bomo dodali še dva in s tem pokrili večino ne-schengenskih letov. Lahko povem, da ti ukrepi že dajejo konkretne in dobre rezultate. Zgolj v nekaj mesecih smo zabeležili zelo dobre rezultate na podlagi ocenjevalnih meril s področja terorizma, trgovine z ljudmi in ponarejanja potovalnih dokumentov. Pri uporabi teh podatkov in njihovih analizah smo zabeležili skoraj 800 tiraličnih zadetkov in identificirali tri storilce težjih kaznivih dejanj. Tudi kolegi ministri EU pozdravljajo to sistem kot zelo pomembno orodje, za katerega smo se vsi dogovorili z zelo pomembnim ciljem – to pa je zagotavljanje varnosti znotraj EU."

 

Ministri so prav tako govorili o sodelovanju z Zahodnim Balkanom na področju notranje varnosti in boja proti terorizmu. Predsedstvo sicer ugotavlja, da je treba vzporedno z aktivnostmi poskrbeti tudi za učinkovito preprečevanje podvajanj in iskanje sinergij. Ministrica pa je ob tem kolegom pojasnila, je da bil prav to glavni namen dveh iniciativ, ki ju je na Zahodnem Balkanu vzpostavila Slovenija: "To sta Iniciativa za boj proti terorizmu in Iniciativa integrativnega upravljanja notranje varnosti. Tako bo naslednji petek v Sloveniji potekal sestanek odbora Iniciative integrativnega upravljanja notranje varnosti. Z ministri držav Zahodnega Balkana in drugimi visokimi udeleženci bomo obravnavali in potrdili akcijske načrte za obdobje 2018–2020 za vsa tri področja iniciative, to so boj proti terorizmu, boj proti resni in organizirani kriminaliteti ter zagotavljanje varnosti meja – tudi v luči današnje razprave o migracijski situaciji na zahodno-balkanski poti."

 

Slovenija je v zadnjih nekaj mesecih opozarjala na potencialno novo pot ilegalnih migracij preko Bosne in Hercegovine in na nestabilnost trendov ilegalnih migracij v regiji. Številke zaenkrat še niso alarmantne, se pa lahko spremenijo predvsem z izboljšanjem vremena. Ministrstvo za notranje zadeve je tu ves čas zelo aktivno, sprejeli smo številne ukrepe za bolj usmerjeno spremljanje situacije in obvladovanje morebitnega večjega migracijskega pritiska na zunanji schengenski meji. Pozorni smo tako na nezakonito prehajanje meje kot na kriminalne aktivnosti, ki so s tem pojavom povezane. 

 

Ministrica je ob tem poudarila, da se zavedamo se svoje odgovornosti, ki jo nosimo kot država na zunanji schengenski meji. Tudi zato je celovito oblikovanje rešitev na področju migracij ključnega pomena tudi na ravni EU. "Kot veste, je prišlo do zastoja pri prenovi skupnega evropskega azilnega sistema. Slovenija je bila tudi tukaj izjemno aktivna in je že predlagala učinkovito rešitev, in sicer izločitev kriznega mehanizma iz predloga Dublinske uredbe, krizne situacije pa bi bile urejene z mehanizmom začasne zaščite. Opredelile bi se države oziroma geografsko območje, za državljane katerih takšna ureditev velja, s tem pa bi se zaščita omejila na tiste osebe, ki jo resnično potrebujejo. Določilo bi se tudi število oseb, za katere bi bile države članice pripravljene sprejeti odgovornost, zaščita se podeli le za omejeno obdobje, postopek pa je hiter, kar je v primerjavi z obstoječo ureditvijo in v primeru poslabšanja migracijske slike izjemna prednost", je izpostavila.

 

O tem našem predlogu je na bilateralnem srečanju govorila z nizozemskim ministrom za notranje zadeve. Obenem pa je izrazila tudi nestrinjanje Slovenije s podaljševanjem nadzora na notranjih mejah, kar je zagotovo eden od problemov v tem trenutku glede na to, da je schengensko območje eden največjih dosežkov EU in je tudi strateški interes Republike Slovenije, je dejala ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar.

 

Izjava ministrice za javnost (mp3, 2,3MB)