Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o varstvu javnega reda in miru

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1A), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Osnovni namen predloga zakona, kot ga je opredelila skupina poslank in poslancev, je ureditev vprašanja nošenja pokrival, pri katerem je prekrito celotno telo in obraz ali večino obraza, na javnem kraju, ker to lahko predstavlja varnostni problem.

 

Vlada uvodoma ugotavlja, da predlog zakona predvideva rešitve, ki so že zajete v drugih predpisih, zato meni, da predlagana sprememba ni potrebna. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) določa, da smejo policisti od osebe, ki je zakrita ali zamaskirana, zahtevati, da se odkrije zato, da bi lahko nedvomno ugotovili njeno identiteto. Identiteto osebe je mogoče ugotoviti tudi na druge načine, določene v tem zakonu. ZNPPol tudi določa, da morajo policisti pri izvajanju policijskih nalog spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine. Ta pravica vsebuje tudi pravico do spoštovanja verskih čustev in prepričanj. Pri zakrivanju obraza muslimank gre za ravnanje, ki pomeni manifestacijo verske svobode, ki jo, če okoliščine to dopuščajo, policisti spoštujejo v policijskih postopkih.

 

Nošenje burke in nikaba je izraz verskega prepričanja, po Ustavi Republike Slovenije pa je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno. Svoboda vesti je zagotovljena vsem fizičnim osebam, ne glede na to, ali so državljani Republike Slovenije, tuji državljani ali osebe brez državljanstva.

 

Nadalje vlada pojasnjuje, da Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon …). S tem je že ustrezno zagotovljena varnost udeležencev cestnega prometa.

 

V ustanovah, kjer so predpisani posebni varnostni protokoli, v primerih, ko je dolžnost izkazati se v postopkih pred državnimi organi ali subjekti zasebnega varovanja in je treba ugotoviti identiteto osebe, ter na določenih krajih, kjer potekajo javna zbiranja in v prostorih finančnih in izobraževalnih ustanov in institucij …, je omejitev nošenja mask, pokrival in drugih kosov oblačil, ki zakrivajo obraz, že določena z veljavnimi predpisi oziroma internimi akti (na primer s hišnim redom, z navodilom, načrtom varovanja …).

 

Ob upoštevanju omenjenih določb in dejstvu, da trenutno ni zaznati povečane varnostne problematike, povezane z nošenjem nikaba in burke ali drugih mask, ki zakrivajo obraz človeka, niti niso zaznani problemi pri ugotavljanju identitete, vlada ocenjuje, da so veljavne zakonske določbe, ki policiji omogočajo, da izvede določen postopek, dovolj široke oziroma ustrezne. Treba pa je še poudariti, da je število žensk v Sloveniji, ki nosijo burko ali nikab, zanemarljivo in v praksi ne povzroča varnostnega tveganja.

 

Zakonske spremembe tako niso utemeljene, zato vlada nasprotuje predlogu zakona in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

 

***

 

Vlada je na seji sprejela tudi mnenje o Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o omejitvi priseljevanja ter zavrnitvi kvotnega sistema dodeljevanja ilegalnih migrantov po Evropski uniji in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Vlada ugotavlja, da je predmet odločanja na predlaganem posvetovalnem referendumu določen nejasno in da je poimenovanje predloga in referendumskega vprašanja neskladno. Predlog se nanaša na nastanitve migrantov v Republiki Sloveniji, referendumsko vprašanje pa na omejevanje priseljevanja in zavračanje kvotnega sistema dodeljevanja ilegalnih migrantov. Tako iz predloga poslanca ni jasno razvidno, ali Državnemu zboru predlaga razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov ali omejevanju priseljevanja na sploh oziroma koga (tudi t. i. ekonomskih migrantov). Migracijska politika v ožjem smislu oziroma politika priseljevanja se namreč nanaša na regulacijo priseljevanja, torej na načela, pravila in postopke, ki tujcem dovoljujejo vstop, zaposlitev in/ali bivanje ter stalno naselitev. Pogoje in načine vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji določa Zakon o tujcih, ki skupaj z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter ostalo področno zakonodajo predstavlja temelj regulacije t. i. zakonitega priseljevanja. 

 

Iz predloga prav tako ni jasno, kaj je mišljeno s kvotnim sistemom dodeljevanja ilegalnih migrantov.  V okviru kvotnega sistema namreč govorimo o premestitvah (iz ene države članice EU v drugo) in preselitvah oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito (iz tretje države v državo članico EU). Ko govorimo o ilegalnih migrantih, pa govorimo o nezakonitem prebivanju.

 

Republika Slovenija je leta 1992 sprejela Ženevsko konvencijo o beguncih, ki skupaj s še nekaterimi konvencijami predstavlja temelje pravil mednarodnega humanitarnega prava. Ženevska konvencija kot univerzalni sporazum določa, kdo je begunec in definira pravice in dolžnosti beguncev in njihovih držav gostiteljic. Mednarodna zaščita je v Republiki Sloveniji tudi ustavno varovana kategorija. Za razliko od migracij zaradi ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in podobnih razlogov, je mednarodna zaščita vrsta prisilne, nenačrtovane migracije in je zato podvržena številnim garancijam in standardom, ki jih predpisujejo v prvi vrsti mednarodni akti, ki so jih demokratične države dolžne spoštovati. Mednarodna zaščita pomeni priznanje zaščite osebi, ki je svojo izvorno državo zapustila zaradi preganjanja.

 

Republika Slovenija je kot država članica EU zavezana k vzpostavitvi skupne evropske azilne politike oziroma skupnega evropskega azilnega sistema ter delitvi bremen in solidarnosti med državami članicami pri sprejemanju beguncev. Ključni namen skupne evropske azilne politike je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Pri iskanju skupne rešitve za migrantsko problematiko na ravni EU je ključna solidarnost. Slovenija je v postopku dogovarjanja o sodelovanju v projektih trajne preselitve in premestitve na ravni EU vseskozi vztrajala na stališču, da je odločitev prostovoljna in da se mora pri številu sprejetih oseb upoštevati integracijske in nastanitvene zmogljivosti države članice, ter tako omejila oziroma določila kvoto oseb, ki jo država lahko sprejme.

 

Republika Slovenija je uporabila tudi številne druge ukrepe kot učinkovit odziv na povečano število prosilcev za mednarodno zaščito. Vlada je tako februarja 2016 kot odziv na dane razmere sprejela odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav. Tudi pri pripravi novega Zakona o mednarodni zaščiti, ki je začel veljati aprila 2016, je bilo vodilo pravočasen odziv na migrantsko krizo in na potencialno novonastalo situacijo. Nadalje je Vlada RS za primer, ko nobeden od ukrepov, predvidenih v nacionalni zakonodaji, ne bi mogel ustrezno naslavljati spremenjenih razmer na področju migracij, ki bi lahko resno ogrožale javni red ali notranjo varnost Republike Slovenije, pripravila in sprejela predlog spremembe in dopolnitev Zakona o tujcih.

 

Zavračanje kvotnega sistema bi pomenilo kršitev zavez v okviru Resolucije o imigracijski politiki iz obdobja, ko je Republika Slovenija začela postopek približevanja EU, in Resolucije o migracijski politiki, torej dokumentov, ki še vedno predstavljata temeljne usmeritve na področju migracijske politike v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija je kot država članica EU zavezana k vzpostavitvi skupne evropske azilne politike oziroma skupnega evropskega azilnega sistema ter delitvi bremen in solidarnosti med državami članicami pri sprejemanju beguncev, zato bi zavračanje kvotnega sistema pomenilo kršenje zavez, danih ob vstopu v EU. 

 

Stališče Vlade RS je, da je uspešno uporabila številne druge vzvode upravljanja migracijskih tokov, ki so v skladu tako z mednarodnimi pravnimi instrumenti kot zakonodajo Republike Slovenije, kot tudi z obveznostmi in solidarnostjo, ki izhaja iz članstva v Evropski uniji, zato predloga za razpis posvetovalnega referenduma o omejitvi priseljevanja in zavrnitvi kvotnega sistema dodeljevanja ilegalnih migrantov po EU ne podpira.