Skoči na vsebino

NOVICA

Odbor ministrov konvencije o policijskem sodelovanju v JV Evropi za tesnejše sodelovanje v boju proti mednarodni kriminaliteti

Danes, 15. marca 2018, je na Brdu pri Kranju potekalo 18. srečanje Odbora ministrov konvencije o policijskem sodelovanju v Jugovzhodni Evropi, ki mu v prvi polovici letošnjega leta predseduje Slovenija. Srečanje je vodil državni sekretar MNZ Boštjan Šefic. Podpisnice konvencije so še Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Madžarska, Makedonija, Moldova, Romunija in Srbija. Poleg predstavnikov teh držav so se sestanka udeležili še predstavniki Evropske komisije, Europola, Frontexa ter več regionalnih in mednarodnih organizacij (kot so CEPOL, DCAF, ICMPD, IOM, OSCE, SELEC, UNODC …).

Udeleženci so uvodoma razpravljali o avtomatski izmenjavi podatkov o DNA, daktiloskopskih podatkov in podatkov iz registrov vozil. Kot je povedal državni sekretar, si slovensko predsedstvo v tej luči prizadeva za nadaljevanje procesa vključitve Prümskih sklepov EU (ki so pravna podlaga za izmenjavo teh podatkov v EU) v partnerstvo držav pogodbenic Konvencije o policijskem sodelovanju v JV Evropi. Države članice konvencije, ki niso članice EU, bi zaradi učinkovitejšega boja proti mednarodnemu kriminalu prevzele pravno ureditev avtomatske izmenjave podatkov o DNA, daktiloskopskih podatkov in podatkov iz registrov vozil. Pomemben napredek na tem področju predstavljajo neformalna pogajanja o besedilu dveh sporazumov o avtomatski izmenjavi podatkov, ki bodo veljali za vse države članice. »Zavedamo se, da bodo nekatere članice konvencije še pred uveljavitvijo obeh sporazumov morale urediti veliko strokovnih in pravnih vprašanj, da ne bo prihajalo do razhajanj tako pri avtomatski izmenjavi podatkov kot tudi varstvu osebnih podatkov,« je dejal državni sekretar. Izpostavil pa je prednosti vzpostavitve sistema avtomatske izmenjave podatkov v državah članicah, ki takega sistema še nimajo: »Menim, da je očitno, kakšne velike koristi prinaša taka izmenjava podatkov tako za samo policijsko delo, sodelovanje policij, kot tudi za raziskanost kaznivih držav v vsaki od držav članic.« Zato je izrazil prepričanje, da bosta oba sporazuma lahko podpisana še letos.

 

V nadaljevanju so udeleženci govorili o razvoju policijskega sodelovanja na področju uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov. Pri tem je državni sekretar opozoril na dejstvo, da širjenje evropskega prostora s prostim pretokom oseb, blaga in storitev prinaša prednosti, hkrati pa odpira vrata tudi mednarodnemu kriminalu. »Kriminal izredno hitro premaguje nacionalne razlike, izkorišča informacijsko tehnologijo, kar se odraža v razvejanosti mednarodnih kriminalnih združb, kar pa organi pregona mnogo težje dohajajo. Kriminalistične policije so tako prisiljene izvajati vse bolj zapletene in kompleksne preiskave kaznivih dejanj, ki so nemalokrat povezane s sodelovanjem različnih držav, zato je potrebno nenehno medsebojno prilagajanje, usklajevanje in usposabljanje, kar terja napor in dragocen čas, ki ga med preiskavo praviloma vedno primanjkuje.« Zato je udeležencem predlagal poglobljeno sodelovanje na področju uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov med državami podpisnicami konvencije, katerega namen bi bila predvsem usposabljanje in izmenjava izkušenj na področju taktike in metodike uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju različnih vrst kriminalitete. Udeleženci so predlog podprli in tako v njem prepoznali prizadevanje Slovenije za uspešnejši boj proti najzahtevnejšim oblikam mednarodne kriminalitete.

 

Namen Konvencije o policijskem sodelovanju v Jugovzhodni Evropi je vzpostavitev enotnih pravnih temeljev za sodelovanje policij držav Jugovzhodne Evrope, ki niso države članice EU, pri uresničevanju skupnih varnostnih interesov, učinkovit boj proti čezmejnim grožnjam javnemu redu in varnosti ter mednarodni kriminaliteti.