Skoči na vsebino

NOVICA

Pri vključevanju tujcev v slovensko družbo smo v zadnjih desetih letih naredili pomembne korake naprej

Področje vključevanja (integracije) priseljencev sistemsko skupaj s področno zakonodajo ostalih pristojnih resorjev ureja Zakon o tujcih. Ta v 105. členu določa, da Republika Slovenija zagotavlja pogoje za vključitev tujcev, ki imajo v Republiki Sloveniji dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivališča, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. V tretjem odstavku je določeno, da pristojna ministrstva pri izvajanju nalog vključevanja sodelujejo med seboj in z domačimi in mednarodnimi strokovnimi organizacijami, organi drugih držav in drugimi izvajalci nalog ter usklajujejo dejavnosti za hitrejše vključevanje tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje oziroma izobraževalni sistem Republike Slovenije. Za usklajevanje in koordinacijo nalog vključevanja tujcev je pristojen MNZ.

V 106. členu zakon določa, da so tujci, ki niso državljani EU, upravičeni do programov, ki zagotavljajo hitrejše vključevanje v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije, in sicer do:
•    programov učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo,
•    programov medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi državljani,
•    informiranja v zvezi z njihovim vključevanjem v slovensko družbo.

 

Uredba o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU, podrobneje določa načine in obseg zagotavljanja programov pomoči, med drugim tudi izvajanje programov učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo.  

 

MNZ je z izvajanjem programov vključevanja za priseljence pričel novembra 2008, ko so se začeli izvajati brezplačni programi učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Omenjena programa so spremljali programi medkulturnega dialoga in programi informiranja. Od septembra 2012 programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja družbe potekajo na podlagi enotnega, javnoveljavnega programa Začetna integracija priseljencev (ZIP), v okviru katerega tečajniki spoznavajo slovensko družbo prek učenja slovenskega jezika.

 

Program je na pobudo MNZ in MIZŠ oblikoval Andragoški center Slovenije. Brezplačnega programa se je v prvih petih letih izvajanja udeležilo že prek 6.500 državljanov tretjih držav iz 86 različnih držav. Med udeleženci programa je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Makedonije in Rusije. Skoraj 63 % udeležencev je bilo žensk, najpogostejša starost pa je bila med 31 in 35 let. Program se je v petih letih izvajal oziroma se izvaja v 34 krajih po Sloveniji, izvajalo ga je več kot 20 izobraževalnih institucij, zanj pa je bilo porabljenih 3.164.755,61 evra. MNZ si bo še naprej prizadeval, da bo program čim bolj dostopen priseljencem po vsej Sloveniji.

 

MNZ krije tudi stroške prvega opravljanja preizkusa znanja iz slovenskega jezika državljanom tretjih držav, ki so se programa ZIP udeležili v vsaj 80 % ur. V letu 2017 je izpit opravilo 771 državljanov tretjih držav, za kar je bilo porabljenih 99.626,71 evra. Izpit je uspešno opravilo dobrih 62 % udeležencev.

 

Poleg navedenih ukrepov ministrstvo sofinancira tudi druge programe medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi državljani na lokalni ravni. Tako je že lani objavilo javni razpis, s katerim je skušalo spodbuditi organiziranje posebnih središč medkulturnega dialoga. Njihov namen je  pomoč pri vključevanju tujcev, tako prosilcev za mednarodno zaščito, oseb, ki so mednarodno zaščito že pridobile, in državljanov tretjih držav, v lokalno okolje, aktiviranje in povezovanje lokalnega prebivalstva, ki je pripravljeno sodelovati pri ustvarjanju okolja, odprtega za vključevanje, in osveščanje lokalnega prebivalstva o vključevanju kot dvosmernem procesu. Javni razpis je bil namenjen različnim organizacijam - društvom, zavodom ipd. iz lokalnega okolja v štirih krajih: Velenju, Mariboru, Kopru in Logatcu. Približno dvoletno izvajanje aktivnosti je bilo ocenjeno na 54.500 evrov (z DDV). Na razpis se je žal prijavila le ena organizacija, ki deluje na območju Nove Gorice. Na ministrstvu upamo, da se bo na ponovljen razpis v letošnjem letu prijavilo več lokalnih organizacij.

 

Januarja letos se je iztekel 18-mesečni projekt, ki ga je organiziralo in sofinanciralo ministrstvo, v okviru katerega je nastal Priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu. Pri njegovem nastanku so sodelovali Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta in Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zdravniška zbornica Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Priročnik, ki predstavlja prvi tovrstni izdelek pri nas, je namenjen lažji komunikaciji med tujci in zdravstvenimi delavci na primarni ravni. Na voljo je v štirih jezikovnih variacijah: slovensko/angleško/francoski, slovensko/rusko/kitajski, slovensko/arabsko/farsi in slovensko/albanski. Za slabše izobražene vsebuje tudi posebne piktograme. Brezplačne izvode priročnika je poleg različnih organizacij prejelo tudi 708 udeležencev na 14 izobraževanjih "Pacient ne govori slovensko", organiziranih v letu 2017 v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Novem mestu in Kranju. Enodnevna brezplačna izobraževanja so bila namenjena predvsem zdravstvenim delavcem in tudi ustrezno ovrednotena z licenčnimi in kreditnimi točkami.

 

Poleg omenjenega želimo izpostaviti tudi programe za specifične ciljne skupine priseljencev, ki so namenjeni njihovim posebnim potrebam pri vključevanju v družbo, programe medkulturnega dialoga in programe osveščanja širše javnosti o pomenu migracij kot o dejavniku spodbujanja razvoja. Ti programi temeljijo na skupnih smernicah in standardih, dogovorjenih med članicami EU, ki pa so okvirni in dovolj prilagodljivi, da dopuščajo upoštevanje specifike slovenskega prostora. Poleg koordinacijske vloge za zagotavljanje medresorsko usklajenega sistemskega okvira, ki bi državljanom tretjih držav nudil celovito podporo pri vključevanju v slovensko družbo, ministrstvo tudi samo izvaja nekatere ukrepe. Na različne načine zagotavljamo informacije za državljane tretjih držav o njihovim vključevanju v slovensko družbo. Pri tem ima osrednjo vlogo spletni portal infotujci.si. V letu 2017 je spletno stran obiskalo skoraj 18.000 uporabnikov. Tistih, ki so spletno stran obiskali prvič, je bilo 65 %, 35 % je bilo takih, ki so stran obiskali večkrat. Skupno so obiskali nekaj več kot 67.000 strani. Največkrat so vsebine iskali v angleškem jeziku. Najbolj obiskane vsebine na spletni strani so se nanašale na dovoljenje za začasno prebivanje, delovno dovoljenje, tečaje slovenskega jezika in državljanstvo. Ministrstvo je v letu 2017 sklenilo pogodbo z izbranim izvajalcem za prenovo spletne strani. V letu 2018 je tako tujcem dostopna prenovljena spletna stran www.infotujci.si z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo za življenje in delo v Republiki Sloveniji. Spletna stran vsebuje informacije tako za tiste tujce, ki so že v Sloveniji, kot tudi tiste, ki se pripravljajo na prihod v Slovenijo.

 

Zagotavljanje pogojev za uspešno vključevanje priseljencev v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje je medresorske narave oziroma je za to potrebno sodelovanje vseh pristojnih resorjev.
    
Z namenom sodelovanja državnih in drugih organov, institucij in združenj pri učinkovitem izvajanju ukrepov vključevanja tujcev (torej širše skupine priseljencev) je Vlada Republike Slovenije oktobra 2008 sprejela sklep o ustanovitvi Sveta za integracijo tujcev. Člani sveta so predstavniki ministrstev, nevladnih organizacij in združenj občin. Naloge sveta so podajanje mnenj in priporočil k nacionalnim programom, pomembnim za integracijo tujcev, sodelovanje v postopkih priprave zakonov in drugih predpisov, ki vplivajo na področje integracije tujcev, spremljanje izvajanja integracijskih aktivnosti, analiziranje stanja in letno poročanje Vladi Republike Slovenije.

 

Poseben dosežek v okviru delovanja Sveta za vključevanje tujcev je bil vključitev predstavnikov migrantov v delovanje sveta. V letu 2015 so bili v ločenem volilnem postopku (izvedenem s podporo nevladne organizacije) izvoljeni trije predstavniki migrantov, ki bodo zastopali migrantsko skupnost v svetu. Tako kot ostali člani sveta so bili imenovani s sklepom Vlade RS za štiriletno obdobje. Svet vodi predstavnik ministrstva.

 

Za uspešno vključevanje priseljencev v slovensko družbo je bistvenega pomena vključujoče okolje, predvsem lokalno. Da bi bili ukrepi vključevanja učinkoviti, je treba upoštevati, da država ne more zagotoviti implementacije ukrepov na lokalni ravni. Če vključevanje merimo s štirimi dimenzijami (ekonomsko, socialno, kulturno in politično), potem je največji del socialnega in kulturnega vključevanja odvisen od lokalnega okolja. Ministrstvo tako že več let z objavo javnih razpisov za posamezna bolj obremenjena območja spodbuja aktivno vključitev lokalnih nevladnih in drugih civilnih organizacij k dejavnostim oziroma izvajanju programov, ki bi pripomogli k boljši vključitvi priseljencev v lokalno okolje, saj se zaveda potrebe po kadrovskih virih na lokalni ravni, ki so ključni pri izvajanju integracijske politike.    

 

Ob pregledu ukrepov vključevanja tujcev v slovensko družbo ocenjujemo, da se je v Republiki Sloveniji v zadnjih desetih letih sistemsko naredilo zelo veliko. Med ukrepi, ki jih pripravlja in skupaj z evropskimi skladi sofinancira ministrstvo, imajo vse od začetka sistemskega pristopa k področju vključevanja priseljencev osrednjo vlogo programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja družbe. V skladu s Skupnimi temeljnimi načeli za politiko integracije priseljencev v EU, ki temeljijo na opredelitvi integracije kot dvosmernega procesa, vključevanju in nadgrajevanju protidiskriminacijske politike, spoštovanju temeljnih vrednot EU ter spoštovanju človekovih pravic, je osnovno poznavanje jezika, zgodovine in institucij družbe gostiteljice nujno za integracijo, omogočanje priseljencem, da pridobijo to osnovno znanje, pa bistveno vpliva na uspešnost vključevanja.