Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica z avstrijskim kolegom predvsem o nadzoru na meji

Danes, 12. aprila 2018, na Dunaju poteka ministrsko srečanje Dunajskega procesa in Salzburškega foruma, ki se ga udeležuje tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar. Srečanje, ki se bo zaključilo jutri, 13. aprila 2018, je namenjeno razpravi o prihodnjih usmeritvah v aktualnih EU temah s poudarkom na področju mednarodne zaščite, notranje varnosti, policijskega sodelovanja in zaščite meja.

Ob tej priložnosti se je ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar srečala z avstrijskim kolegom Herbertom Kicklom. Uvodoma sta se strinjala, da je sodelovanje med ministrstvoma in policijama obeh držav že tradicionalno zelo dobro in uspešno. V nadaljevanju pa sta posebno pozornost namenila podaljšanju nadzora na meji s strani Republike Avstrije. Ministrica je ponovila stališče, da je za Slovenijo tak ukrep neupravičen in nesorazmeren, čemur pritrjujejo tudi statistični podatki o vrnjenih osebah (v celem letu 2017 so avstrijski varnostni organi v Slovenijo vrnili 39 oseb, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa sedem). Ministrica je zagotovila, da je Slovenija polnopravna članica schengenskega območja, ki z vso resnostjo in odgovornostjo izvaja svoje naloge na področju varovanja schengenske meje. »Zavedamo se, da je varnost izjemno pomembna vrednota tako za Slovenijo kot celotno EU.« Minister Kickl je pojasnil, da so se za podaljšanje odločili zaradi varnostnih groženj, predvsem grožnje terorizma, in zaskrbljujočega dogajanja na migracijskih poteh, po katerih v EU še vedno prihajajo ilegalni migranti, ter bližajočega predsedovanja Avstrije Evropski uniji, ko bo treba zagotavljati visoko stopnjo varnosti na vseh dogodkih. Ob tem se je zahvalil ministrici za odlično varovanje zunanje schengenske meje in poudaril, da njihovega nadzora na slovensko-avstrijski meji nikakor ni moč razumeti kot nezaupnice slovenskim prizadevanjem. Nakazal je tudi, da bi nadaljevanje in poglobitev dobrega sodelovanja v prihodnje lahko pripomogla k postopni opustitvi nadzora na skupni meji ob predpostavki, da se zagotovi še višjo stopnjo varovanja zunanjih meja Evropske unije, preko katerih migranti vstopajo vanjo.

 

Govorila sta tudi o reformi skupnega evropskega azilnega sistema, predvsem o Dublinski uredbi, kjer je prišlo do zastoja zaradi nestrinjanja držav članic EU glede predlaganih aktivnosti, med katerimi je tudi obvezno premeščanje prosilcev za mednarodno zaščito med državami članicami v času kriznih situacij. Kot je povedala ministrica, Slovenija podpira omenjeno reformo, saj je »po našem mnenju solidarnost še vedno ključen element tega sistema.« Ob tem pa je dodala, da je ključnega pomena, da so do tega mehanizma upravičene samo osebe, ki zaščito resnično potrebujejo, in da je treba minimizirati možnost zlorabe azilnih sistemov. Zato Slovenija pričakuje, da bo prenovljena evropska azilna zakonodaja omogočala učinkovite postopke brez dodatnih administrativnih bremen ter takojšnje in učinkovito sodelovanje evropskih agencij in drugih mednarodnih organizacij (kot npr. UNHCR, IOM, nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju).

 

V tem okviru pa je ministrica predstavila tudi predlog, ki ga je Slovenija že večkrat omenjala kot možno alternativo v smislu obvladovanja sistema mednarodne zaščite v kriznih razmerah. To je t. i. mehanizem začasne zaščite, ki  omogoča hitre in dokaj enostavne postopke, zaščita pa je podeljena osebam, ki jo nedvomno potrebujejo, za omejeno obdobje. Minister Kickl se je strinjal, da je pri vprašanjih azila treba gledati na izzive širše, kot le v okviru veljavne zakonodaje in poskusa prenove skupnega evropskega azilnega sistema, zato bo Avstrija v okviru Dunajskega procesa in v času svojega predsedovanja predstavila nove možnosti in predloge za razvoj prihodnjega evropskega sistema zaščite.

 

Govorila sta tudi o stanju na področju migracij v regiji, kjer se je odprla nova migracijska pot iz Grčije, prek Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, na Hrvaško in nato do Slovenije. Ministrica je izpostavila nujnost rednega obveščanja in sodelovanja med vsemi pristojnimi inštitucijami v teh državah ter nudenja ustrezne pomoči državam v regiji za obvladovanje migracij. »Le na tak način bo situacija v regiji ostala pod nadzorom,« je poudarila ministrica.