Skoči na vsebino

NOVICA

Györkös Žnidar: Usmerjeni moramo biti k uresničevanju skupnih ciljev in krepitvi medsebojnega zaupanja

Danes, 15. maja 2018, je na Dunaju potekala Srednjeevropska varnostna konferenca, ki sta se je udeležila tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar in državni sekretar Boštjan Šefic. Udeleženci so razpravljali o pomenu in vlogi območja Srednje Evrope za varnostno politiko in evropsko varnost. 

Ministrica je predstavila slovenski pogled na varnost na območju Srednje Evrope. Opozorila je, da spremembe na področjih varnosti, obrambe, financ in okolja, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, ne samo od Evrope, ampak celega sveta zahtevajo ustrezno ukrepanje in prilagajanje varnostnih politik in varnostnih sistemov. 

 

Republika Slovenija se je zaradi svoje geostrateške lege in dejstva, da je kot članica schengenskega območja zadolžena za varovanje zunanje schengenske meje, v preteklih letih znašla pod velikim pritiskom. Eden od večjih izzivov je predstavljala migracijska kriza v letih 2015 in 2016, ko je prek t. i. zahodno-balkanske poti skoraj pol milijona migrantov prešlo območje Republike Slovenije. Migracijska kriza je pokazala, da se EU ne more soočati s tem izzivom: »Zunanje meje EU, ki jih ne varuje Slovenija, so bile in so še vedno premalo zaščitene, lahko bi rekli, da so celo porozne, in ne omogočajo prepovedi vstopa tistim, ki zaščite ne potrebujejo oziroma v EU ne vstopajo zakonito. Situacija, s katero se soočamo danes, ogroža temeljne koncepte EU, saj je migrantom dovoljen vstop in gibanje po EU ter izbira države, v kateri zaprosijo za mednarodno zaščito. Prakso, ki jo poznamo kot t. i. asylum shopping, bi nujno morali preprečevati. Zato beseda azil sama po sebi ne bi smela na široko in avtomatično odpirati vrat za vstop v EU.« 

 

EU bi se morala nemudoma opredeliti do prostega gibanja migrantov prek številnih držav, ki so varne in lahko zagotovijo ustrezno zaščito. Po mnenju ministrice bi se moral migracijski tok zaustavljati na zunanjih mejah EU, saj bi se tako lahko izognili situacijam, ko migrante najprej spustimo v EU in se v primeru negativne odločitve o prošnji za mednarodno zaščito države v nadaljevanju soočajo z neizvedljivim postopkom vračanja. Gre za resno vprašanje, na katerega bo morala EU čim prej poiskati ustrezen odgovor: "Pri tem bi morala Evropa ostati odprta za tiste, ki pomoč potrebujejo, vendar pa bi moral biti tak sistem dolgoročno vzdržen." Ob tem je ministrica izpostavila, da se v zadnjem času migracije in mednarodna zaščita tesno povezujeta, čeprav ne gre za zamenljiva koncepta: »Azilnih sistemov se ne bi smelo uporabljati kot migracijski kanal za vstop v EU, saj se s tem zmanjšuje zmogljivost za pomoč tistim, ki mednarodno zaščito tudi resnično potrebujejo.«

 

Ministrica je izpostavila, da je migracijska kriza ponovno dokazala, da nacionalni ukrepi posameznih držav ne zadostujejo, ampak je ključnega pomena regionalno sodelovanje. Slovenija se lahko pohvali z uspešnim delom na tem področju. Tako že tradicionalno dobro sodelujemo z državami Zahodnega Balkana, s katerimi smo vzpostavili močno politično in strokovno partnerstvo ter visoko stopnjo zaupanja. Rezultati dobrega sodelovanja se kažejo v učinkovitem preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Na politični ravni ostaja Brdo proces ključna platforma za obravnavanje pomembnih tem in potreb te regije, kar omogoča hiter in učinkovit odziv na varnostne izzive. Tako sta bili v okviru Brdo procesa zasnovani dve iniciativi, s katerima je bilo vzpostavljeno tesnejše sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana na področju notranje varnosti in boja proti terorizmu (za področje boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu t. i. Western Balkans Counter Terrorism Initiative in za področje hude in organizirane kriminalitete ter upravljanja meja t. i. Integrative Internal Security Governance). Ob tej priložnosti je ministrica pozvala k takojšnji in konkretni pomoči državam Zahodnega Balkana, ki bi jim omogočala učinkovito soočanje z migracijskimi izzivi.

 

Še en izziv, s katerim se sooča regija in ga je izpostavila ministrica, se nanaša na spoštovanje zavez in prava. »Kot pravnici se mi zdi nesprejemljivo, da se država ne drži mednarodno veljavnih pravil in danih zavez,« pri tem pa izpostavila nespoštovanje arbitražne odločitve s strani Hrvaške. Ministrica ni mogla mimo podaljšanja nadzora na notranjih mejah s strani Avstrije: »Kljub številnim ukrepom Slovenije, s katerimi zagotavljamo, da ni ogrožena varnost Avstrije ali katerekoli druge države EU, Avstrija še vedno nadaljuje z izvajanjem politike, ki bistveno posega v prosti pretok oseb, eno od ključnih svoboščin EU.«

 

Ob koncu je ministrica izpostavila, da je izzive, s katerimi se sooča celoten svet, mogoče uspešno reševati samo s skupnim sodelovanjem, ki mora biti usmerjeno k uresničevanju skupnih ciljev in krepitvi medsebojnega zaupanja: "Pomemben element pa je skladnost z mednarodnimi normami in lastnimi obvezami, saj smo lahko le na tak način verodostojen partner."

 

Udeleženci so se strinjali, da se regija srečuje s številnimi izzivi, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost. Izpostavili so oskrbo z energijo, transportne poti, napade na informacijske sisteme in podobno. Več sogovornikov je opozorilo na pomen sodelovanja, ki mora presegati razlike med državami. Povezovanje, ki je mogoče ob predpostavki medsebojnega zaupanja, pa mora upoštevati različnosti držav in iskati sinergije tam, kjer je to potrebno. Eden od problemov je tudi dejstvo, da trenutno ni odprte razprave o ključnih izzivih, zato sodelovanje nadomeščajo enostranski ukrepi, ki pogosto nimajo pričakovanih učinkov. 

 

Ob robu srečanja se je državni sekretar Boštjan Šefic srečal z državno sekretarko MNZ Republike Avstrije Karoline Edtstadler. V pogovoru sta izmenjala informacije o stanju na področju migracij v obeh državah in regiji. Strinjala sta se, da lahko le s skupnim sodelovanjem in delovanjem dosežemo pozitivne premike na tem področju.  

 

Po zaključku konference si je slovenska delegacija v Leopoldovem muzeju ogledala tudi razstavo z naslovom Poezija tišine, ki obsega 160 del slovenskega slikarja in grafika Zorana Mušiča.