Skoči na vsebino

NOVICA

Ministri v Luksemburgu predvsem o prenovi skupnega evropskega azilnega sistema in migracijah

Danes, 5. junija 2018, je v Luksemburgu potekalo zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, ki sta se ga udeležila veleposlanik - vodja Stalnega predstavništva RS pri EU Janez Lenarčič in generalna direktorica Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo MNZ Nina Gregori. Glavna tema zasedanja so bile migracije in reforma skupnega evropskega azilnega sistema.

Slovenija je v razpravi o uporabi načel odgovornosti in solidarnosti v okviru Skupnega evropskega azilnega sistema poudarila, da mora biti novi evropski azilni sistem odporen na prihodnje krize, zato potrebujemo skupna pravila, usklajena z Ženevsko konvencijo in akti o temeljnih pravicah. Slovenija podpira čimprejšnje sprejetje zakonodajnih predlogov, saj je jasno, da je reforma dublinskega sistema nujna še posebej z vidika poenostavitve in večje učinkovitosti v praksi. Le tako bo kos razmeram, ko se azilni sistemi držav članic soočajo z nesorazmernim pritiskom. Kot pa smo poudarili, pri tem hitenje ne sme imeti prednosti pred kakovostjo. Določen napredek pri pogajanjih o dublinski uredbi je bil sicer dosežen, a ustreznega ravnotežja med odgovornostjo in solidarnostjo se še vedno ni našlo.

 

Slovenija je mnenja, da pri zadnjih predlogih uredbe ne gre za sistem reševanja kriznih situacij, ampak se pravzaprav vzpostavlja stalni mehanizem distribucije migrantov po državah članicah, česar pa ni mogoče sprejeti. Prav tako ni mogoče sprejeti predloga, ki omogoča alokacijo oseb, ki bi bile le verjetno upravičene do mednarodne zaščite. Te argumente so poleg številnih drugih pridržkov v razpravi poudarjali tudi ostali ministri in tako do potrditve predloga Bolgarskega predsedstva ni prišlo. 

 

Ministri so razpravo na delovnem kosilu posvetili trenutnim razmeram na področju migracij. Slovenija je izpostavila občutno povečanje migracijskih tokov prek zunanjih meja EU in schengenskega območja. Pri nas smo letos tako registrirali že trikrat več ilegalnih prehodov meje kot v enakem obdobju lani, za trikrat pa se je povečalo tudi število prošenj za mednarodno zaščito. 

 

Eden od bistvenih ukrepov za učinkovito upravljanje z migracijami je boljše varovanje zunanje meje EU. Pri tem si Slovenija prizadeva kar najbolj aktivirati države v regiji Zahodnega Balkana, da začnejo ukrepati in vzpostavijo nadzor nad prehajanjem meja in gibanjem migrantov po svojem ozemlju. Zato je nujna pomoč državam regije, še zlasti pa prisotnost Frontexa. Obenem je velika težava v regiji tudi očitna zloraba prošenj za mednarodno zaščito kot načina za preprečitev vrnitve v državo, iz katere oseba vstopi. To je problem tudi v EU, zato bi morali na ravni EU poiskati rešitev v sodelovanju z državami iz regije, saj vsi migranti in prosilci v regijo dejansko vstopijo iz države članice EU. Nujnost ukrepanja na Zahodnem Balkanu so podprle tudi nekatere druge države članice, ki so izrazile zaskrbljenost zaradi situacije na Zahodnem Balkanu. Tudi Evropska komisija se zaveda krhkosti situacije, zato bo 19. junija 2018 organizirala sestanek z notranjimi ministri šestih držav Zahodnega Balkana, da se pogovorijo o ukrepih za zajezitev migracij.

 

Pomemben dejavnik migracijskega dogajanja v regiji je tudi vprašanje vizumske liberalizacije, ki jo je pred meseci uvedla Srbija, na kar Slovenija vseskozi opozarja. Na to so opozorile tudi nekatere druge države članice, Europol in EEAS. Opažamo namreč, da vse več državljanov iz držav, ki so bile vključene v odpravo vizumov, skuša nelegalno priti v EU. Trenutno gre predvsem za državljane Irana. Glede na napovedi Srbije o odpravi vizumske obveznosti še za nekatere druge tretje države pa je to za Slovenijo upravičena skrb tudi v prihodnje, saj tako ravnanje lahko negativno vpliva na varnostno situacijo v celotni EU.