Skoči na vsebino

NOVICA

Mag. Vesna Györkös Žnidar: Varnostna situacija v Sloveniji je dobra in stabilna

Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar se je danes, 6. junija 2018, udeležila tradicionalne konference 19. Dnevi varstvoslovja, ki jo Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru organizira v Ankaranu. Udeležence konference je kot osrednja govornica tudi nagovorila.

Ministrica je uvodoma povedala, da danes ne moremo govoriti samo o notranji varnosti, temveč tudi o čezdržavni, regionalni, mednarodni in globalni varnosti: »Dejstvo je, da je mednarodno varnostno okolje čedalje bolj kompleksno in soodvisno, da je podvrženo novim izzivom in grožnjam, stalnim nepredvidljivim spremembam, ki jih povzročajo bližnja krizna žarišča in še vedno dokaj negotove politične razmere na Zahodnem Balkanu in v drugih regijah. Spremembe, ki smo jim priča, zahtevajo, da se nacionalne varnostne politike in nacionalni varnostni sistem v državah nenehno prilagajajo novi realnosti.« Ob tem je poudarila, da je varnostna situacija v Republiki Sloveniji dobra in stabilna, a hkrati se je treba zavedati groženj, ki prihajajo iz mednarodnega varnostnega okolja.

 

Ko je izpostavila, je bilo treba prav zaradi nepredvidljivosti varnostnih dogodkov in spreminjanju pojavnih oblik kriminalitete prilagoditi način odziva tudi s spremembami ključne zakonodaje, ki omogoča, da se učinkovito izvršuje ustavno in zakonsko zagotovljeno pravico ljudi do varnosti. »Naj spomnim na spremembe temeljne policijske zakonodaje – Zakona o organiziranosti in delu v policiji in Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Namreč, iluzorno je pričakovati, da se bo Policija učinkovito spopadala z najbolj sofisticiranimi oblikami kriminalitete, obenem pa ji ne zagotavljati ustreznih orodij in pooblastil za njeno delo oziroma kot slišimo nekatere predloge, da bi jih celo zmanjševali. Tako razmišljanje kaže na nepoznavanje celovite problematike in celo na nerazumevanje osnovnega koncepta delovanja Policije,« je dejala mag. Vesna Györkös Žnidar.

 

Slovenija je bila v zadnjem obdobju soočena z nekaj pomembnimi varnostnimi izzivi, ki so povezani z našo geografsko lego in dejstvom, da smo država z najbolj obremenjenim delom zunanje schengenske meje. Ministrica je opozorila na novo migracijsko pot iz Grčije prek Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, naprej na Hrvaško in Slovenijo. »Ob tem želim zelo jasno povedati, da v MNZ in Policiji razmere učinkovito in uspešno obvladujemo, dnevno spremljamo in ocenjujemo situacijo ter temu primerno izvajamo ustrezne ukrepe,« je dejala. Pomembno vlogo za učinkovito soočanje z vprašanjem migracij ima tudi mednarodno sodelovanje tako s partnerji v EU kot z državami v regiji. Glede EU je ključno, da so vsi relevantni deležniki seznanjeni s problematiko in ključnimi izzivi, da bi se lahko uporabili ukrepi in mehanizmi, ki na ravni EU obstajajo za pomoč prizadetim tretjim državam in državam ob zunanji meji EU. Pri tem pa je pomembno, da se vsaka država zaveda svojih dolžnosti in obveznosti ter spoštuje dvostranske dogovore. Slovenija tako opozarja predvsem na nujnost varovanja zunanje meje EU, tvornega sodelovanja vseh držav v regiji ter aktivnega vključevanja Evropske komisije in Frontexa v obvladovanje migracijskega pritiska v državah Zahodnega Balkana.

 

Ministrica je tako izpostavila dejstvo, da so zunanje meje EU še vedno nezadostno varovane: »Lahko celo trdimo, da so propustne in ne služijo svojemu namenu omejevanja vstopa tistim, ki ne potrebujejo zaščite ali ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Takšno stanje ogroža temeljna načela EU, saj je migrantom dovoljen vstop in gibanje po EU ter izbira države, v kateri zaprosijo za mednarodno zaščito. To prakso, ki jo imenujemo tudi azilni šoping, je treba na vsak način preprečiti. Beseda azil sama po sebi ne bi smela avtomatično na široko odpreti vrat za vstop v EU.« Ob tem je še poudarila, da sta dandanes pojma migracije in mednarodna zaščita tesneje povezana kot kadar koli prej, vendar pa nista povsem zamenljiva. Azilnih sistemov se ne bi smelo uporabljati kot migracijski kanal za vstop v EU in izogibanje policijskim postopkom, saj se s tem zmanjšuje zmogljivost za pomoč tistim, ki mednarodno zaščito tudi resnično potrebujejo.