Skoči na vsebino

NOVICA

Vzpostaviti je treba skupne mehanizme za boj proti nezakonitim migracijam v regiji

Boštjan Šefic se je danes, 7. junija 2018, v Sarajevu udeležil srečanja ministrov regije, odgovornih za področje migracij. Na srečanju so poleg gostiteljice Bosne in Hercegovine sodelovale še Albanija, Avstrija, Črna gora, Hrvaška, Grčija, Madžarska, Makedonija, Črna gora in Srbija ter predstavniki Evropske mejne in obalne straže in drugih mednarodnih organizacij, aktivnih v regiji. Glavna tema razprav so bili varnostni in humanitarni izzivi, povezani z migracijami v regiji.

Državni sekretar Šefic je na začetku predstavil razpravo na včerajšnjem srečanju generalnih direktorjev policij držav iz regije Zahodnega Balkana, Avstrije in Hrvaške. Izpostavil je ključne dogovore, ki naj bi prispevali k boljšemu upravljanju z migracijami v regiji, med drugimi predlog Slovenije za uporabo koncepta varne tretje države, ki lahko prispeva k hitrejši obravnavi prošenj in s tem skrajša azilni postopek. Generalni direktorji so se dogovorili o stalni in odprti komunikaciji med policijami v regiji ter okrepljenem operativnem sodelovanju, države pa bodo okrepile ponovno sprejemanje migrantov od varnostnih organov sosednje države. Zaključki so bili s strani udeležencev današnje razprave soglasno podprti in bodo vključeni v zaključke ministrskega srečanja.

 

V današnji razpravi so udeleženci izmenjali informacije o stanju na ozemlju posameznih držav, intervencije pa so v veliki meri odražale razpravo na Brdu. Državni sekretar Šefic je poudaril, da nas dnevno slabšanje migracijske situacije v regiji Zahodnega Balkana izjemno skrbi. Povečanje tokov prek zunanjih meja EU proti schengenskem območju je namreč občutno in posledično se je povečalo tudi število prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji.

 

»Kar nas posebej skrbi, je odprtje nove, t. i. jadranske obalne poti, ki vodi skozi večino naših držav - iz Grčije v Albanijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Hrvaško in nato k nam, v Slovenijo. Tudi stara migracijska pot skozi Makedonijo in Srbijo ter naprej v Hrvaško in Slovenijo še ni zamrla in je še vedno aktivna, čeprav v manjši meri kot v preteklih letih. To kaže na izjemno dobro organiziranost tihotapcev,« je dejal državni sekretar. Prav tako se uveljavljajo novi načini ilegalnih prehodov. »Pri tem migranti, predvsem pa organizirane kriminalne združbe, ki jim pri tem pomagajo, postajajo vedno bolj inovativni, prebrisani in izkušeni. Nekateri od teh novih načinov ilegalnih prehodov meje postajajo tudi nevarni za življenje migrantov.«

 

Kot je povedal, je nedopustno, da si migranti izbirajo državo, v kateri bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Tak azilni šoping je treba na vsak način preprečiti, saj se s tem zmanjšuje zmogljivost za pomoč tistim, ki mednarodno zaščito tudi resnično potrebujejo.

 

Migracije moramo ustaviti in nadzorovati pri izvoru in tem državam tudi vsestransko pomagati. »Zavedati se moramo, da bomo sicer morali z maksimalno zaostrenimi ukrepi migracije ustaviti na zunanji meji EU, in tu je naše stališče popolnoma jasno, saj v schengensko območje ne bomo dovoljevali nenadzorovanih migraciji oziroma nezakonitega vstopanja,« je izpostavil Šefic. Vsako zaostrovanje nadzora na naših (schengenskih) zunanjih mejah bo imelo vpliv na regijo, česar nikakor ne želimo. »Zato moramo najti skupen pristop in vzpostaviti skupne mehanizme za boj proti nezakonitim migracijam, saj drugače obstaja velika verjetnost, da bo celotna regija postala nekakšen hot spot, kot so vzpostavljeni v Grčiji in Italiji. To pa lahko na koncu predstavlja tudi veliko varnostno tveganje,« je opozoril. Pozval je tudi k takojšnjemu ukrepanju vseh relevantnih akterjev - držav, institucij EU in agencij ter mednarodne skupnosti, dokler je situacija še pod nadzorom.

 

Udeleženci ministrskega srečanja so v Sarajevu sprejeli deklaracijo, v kateri so z varnostnega vidika poudarili predvsem potrebo po sistematični registraciji migrantov v vseh državah, doslednem spoštovanju dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu, izmenjavi operativnih podatkov, skupnih operacijah proti tihotapcem in vključitvi Frontexa pri učinkovitejšem nadzoru meje med Grčijo in Albanijo. Poleg tega so v deklaraciji opozorili na humanitarni vidik migracij, še zlasti na posebno občutljivost in human odnos do migrantov ob spoštovanju človekovih pravic, pa tudi kulturnih, tradicionalnih, verskih in drugih posebnosti. Pri soočanju z migracijami pa še posebej v Bosni in Hercegovini pričakujejo finančno in materialno podporo predvsem od agencij EU in Združenih narodov.