Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica je Komisijo seznanila z zadnjimi aktivnostmi na področju migracij na Zahodnem Balkanu

Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar je 14. junija 2018 v pismu podpredsednico Evropske komisije Federico Mogherini ter evropske komisarje Dimitrisa Avramopoulosa, Johannesa Hahna in Juliana Kinga obvestila o nedavnih aktivnostih Slovenije na področju migracij v regiji Zahodnega Balkana. Pismo sta v vednost prejela tudi avstrijski in hrvaški notranji minister Herbert Kickl in Davor Božinović.

Slovenija se kot polnopravna članica schengenskega prostora zaveda svoje odgovornosti za skupno varnost, je uvodoma zapisala. »Zato si aktivno prizadevamo za izboljšanje situacije v regiji, kar pa lahko storimo le z zelo konkretnimi ukrepi, o katerih pa se morajo strinjati in jih za svoje sprejeti vse države na migracijski poti.«

 

Kolege je seznanila z zaključki srečanja direktorjev policij držav Zahodnega Balkana, Hrvaške in Avstrije, ki je potekalo na pobudo Slovenije 6. junija 2018 na Brdu. Udeleženci so obravnavali vrsto konkretnih predlogov, ki jih je Slovenija predlagala na podlagi predhodnih srečanj in pogovorov z visokimi predstavniki držav iz regije. Te zaključke je Slovenija naslednji dan predstavila ministrom za notranje zadeve v Sarajevu, kjer so konkretne dogovore direktorjev policij potrdili in jih še nadgradili.

 

Ker situacija v eni državi neizogibno vpliva tudi na vse ostale, so se dogovorili za stalno in odprto komunikacijo med policijami v regiji in za okrepljeno operativno sodelovanje. Izmenjava kakovostnih in pravočasnih podatkov je ključna za učinkovito odzivanje na izzive, ki jih prinaša migracijska situacija. Strinjali so se, da je treba zagotoviti dosledno registracijo vseh migrantov in v vsaki državi. »S tem se najučinkoviteje preprečujejo zlorabe identitet, če pa registracijo nadgradimo še z učinkovito izmenjavo teh podatkov, lahko vplivamo tudi na zmanjšanje varnostnih tveganj,« je zapisala ministrica.

 

Direktorji policij so tudi poudarili, da je treba migracije nujno omejiti ob vstopu migrantov v države regije in se dogovorili o nadaljnji podpori najbolj obremenjenim državam. Soglašali so, da je treba spoštovati sprejete dogovore, vključno s sporazumi o vračanju s strani vseh držav na migracijski poti, sicer pride do kopičenja migrantov v posamezni državi. Vse države bodo zato okrepile ponovno sprejemanje migrantov od varnostnih organov sosednje države, postopki pa morajo biti kar najbolj enostavni in hitri, brez nepotrebnih zapletov in v skladu z določbami dvostranskih sporazumov. Kot je navedla v pismu, je več držav izpostavilo zelo konkretne potrebe, zlasti pomanjkanje kadrov, namestitvenih kapacitet, vozil za prevažanje migrantov, opreme za registracijo in odvzem prstnih odtisov ter druge policijske opreme.

 

Izpostavljena je bila tudi težava, s katero se srečujejo ne samo države v regiji, ampak tudi v celotni EU, to pa so zlorabe azilnih sistemov: »Slovenija je v ta namen na srečanju predstavila koncept varne tretje države, ki lahko predstavljala eno od rešite«, je izpostavila ministrica.

 

Kot je še navedla, »se bodo morale vse države Zahodnega Balkana aktivneje vključiti v reševanje migracijske situacije in ne omejiti svojega sodelovanja le na prevažanje ljudi v EU. Na nas pa je, da jim pri tem kolikor je le mogoče pomagamo, zato vas pozivam, da Evropske komisija in pristojne agencije EU s svojimi takojšnjimi in neposrednimi aktivnostmi pripomorejo k izboljšanju situacije v regiji.«