Skoči na vsebino

NOVICA

Notranji ministri Zahodnega Balkana o varnostnih izzivih in migracijah

Danes, 9. julija 2018, je v Londonu v okviru berlinskega procesa potekalo srečanje notranjih ministrov držav Zahodnega Balkana, ki sta se ga udeležila ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar in državni sekretar Boštjan Šefic. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o varnostnih izzivih, s katerimi se soočajo države članice EU in države regije Zahodnega Balkana ter s področja migracij.

Ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar je v razpravi izpostavila, da je varnost ena temeljnih človekovih pravic, ki neposredno vpliva na kakovost življenja vseh nas. Ker organizirani kriminal vse bolj izkorišča prednosti schengenskega območja in vizumske liberalizacije, je nujno, da se nacionalne varnostne politike in nacionalni varnostni sistem v državah članicah prilagodijo novi realnosti.

 

Tudi Slovenija je že dlje časa soočena s pomembnimi varnostnimi izzivi, povezanimi z geografsko lego in dejstvom, da smo država z najbolj obremenjenim delom zunanje schengenske meje. Lega na stičišču med EU in Zahodnim Balkanom prinaša vrsto varnostnih izzivov na področju nezakonite trgovine z drogo, orožjem, tihotapljenjem ljudi in v prihodnje vse bolj tudi v povezavi z ekološko kriminaliteto. Ministrica je izpostavila, da slovenska policija in drugi varnostni organi tem pojavom posvečajo veliko pozornosti, saj so s tesnim sodelovanjem s policijami iz regije v zadnjem času zabeležili nekaj zelo odmevnih razkritij in razbitij kriminalnih združb.

 

»Eno ključnih sporočil, ki jih želim poudariti danes, je, da se varnostni izzivi ne ozirajo na meje EU ali schengenskega območja,« je poudarila ministrica. Na Ministrstvu za notranje zadeve že od osamosvojitve dalje intenzivno sodelujemo z državami Zahodnega Balkana. Zaradi zgodovinske in kulturne povezanosti tega dela Evrope varnostna situacija v regiji ključno zaznamuje stanje v Sloveniji in posledično tudi v EU. Tako se je v 25 letih vzpostavila visoka stopnja političnega in operativnega sodelovanja ter močno medsebojno zaupanje varnostnih struktur, kar omogoča doseganje dobrih rezultatov pri preprečevanju in odkrivanju kriminalnih aktivnosti.

 

Ministrica je izpostavila tudi politično raven sodelovanja, ki jo uresničujemo prek Brdo procesa, v okviru katerega delujeta pobuda za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja na Zahodnem Balkanu na področju notranje varnosti in boja proti terorizmu (Western Balkans Counter Terrorism Initiative – WBCTi) in njena razširitev na področji boja proti hudi in organizirani kriminaliteti ter upravljanja meja (Integrative internal Security Governance – IISG). V okviru Brdo procesa smo uspešno razvili koncept skupnih preiskovalnih skupin (JITs) na področju trgovine z ljudmi v regiji Zahodnega Balkana. Od leta 2010 uspešno deluje tudi Neformalna mreža koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi, ki je zgleden primer sodelovanja v regiji.

 

Ministrica je spregovorila tudi o aktualni situaciji na področju migracij. Poudarila je, da smo zelo uspešno obvladali in zagotovili humano obravnavo migrantov v letih 2015 in 2016. Čeprav ne gre posploševati in migrante označevati kot potencialne storilce kaznivih dejanj, je Ministrstvo za notranje zadeve dolžno situacijo ocenjevati tudi z vidika varnostnih tveganj, ki jih prihod tolikšnega števila ljudi predstavlja za vsako državo. »Naše temeljno izhodišče takrat in zdaj je, da je zagotavljanje ukrepov za zmanjševanje nedovoljenih migracij po balkanski poti edina rešitev za zagotavljanje večje varnosti v regiji in EU. S tem se tudi zmanjšujejo tveganja za izkoriščanje migrantov ter nastajanje novih, večjih kriminalnih združb, ki bi lahko ogrožale varnost,« je povedala ministrica. »Glede na to, da so to izjemno pomembne izkušnje, jih s pridom uporabljamo tudi v trenutnih aktivnostih. Tako smo zaradi ponovnega povečevanja pritoka migrantov ponovno okrepili naše aktivnosti na meji in v notranjosti«, je povedala ministrica. Slovenija je tudi sprejela številne zakonodajne in operativne ukrepe, nadgradila kontingentne načrte, okrepila patrulje na meji s predstavniki slovenske vojske itd., vendar je mogoče le skupaj s partnerskimi državami v regiji pristopiti k obvladovanju migracijske situacije in s tem prispevati tudi k večji varnosti v celotni regiji.

 

Ob robu srečanja sta ministrica in državni sekretar opravila še dvostranski pogovor z ministrom za notranje zadeve Republike Hrvaške Davorjem Božinovićem o trenutni migracijski situaciji in skupnih aktivnostih.