Skoči na vsebino

NOVICA

Nujno je tesno sodelovanje vseh deležnikov v boju proti terorizmu

Danes, 11. julija 2018, je v Bruslju potekala konferenca o preprečevanju radikalizacije mladih, ki sodi v okvir projekta MATES (Multy Agency Training Strategies for Radicalised Youth). Udeleženci so razpravljali večinstitucionalnem pristopu in usposabljanju pri soočanju z radikalizirano mladino. Konference se je udeležil tudi državni sekretar Boštjan Šefic.

Kot je v govoru izpostavil, je pomembno, da vsi deležniki na tem področju svoje napore usmerijo v preventivno delovanje in nato v deradikalizacijo tistih, ki so se zaradi posebnih okoliščin že radikalizirali. Šefic je povedal, da Slovenija podpira tovrstne projekte in da je treba takšno sodelovanje nadgrajevati in razvijati. 

 

Terorizem je danes izrazito dinamičen in zelo kompleksen pojav in ostaja ena največjih groženj globalni, regionalni in nacionalni varnosti. Bolj kot kdaj koli prej izkorišča tehnološki razvoj in ugodnosti vrednot demokracije, vladavine prava in svobode. Pri tem ne smemo pozabiti, da se poleg versko podprtega terorizma soočamo z vrsto drugih ideološko podprtih ekstremizmov in terorizmov. Za učinkovito zoperstavljanje grožnji terorizma in radikalizma na globalni, regionalni in nacionalni ravni je treba uveljaviti celovit koncept, ki mora biti usmerjen v preventivo, omejevanje in preprečevanje. Pri tem sta pomembna deležnika policija in obveščevalni segment, z novimi odgovornostmi pa so v ospredju tudi šolstvo, sociala, zdravstvo, pravosodje, kultura ... Po mnenju Šefica je treba večjo vlogo nameniti tudi mladim in medijem, ki lahko bistveno prispevajo pri preprečevanju radikalizacije in terorizma. 


»Zaradi kompleksnosti novih tveganj moramo biti sposobni oblikovati sistem, ki bo omogočal pravočasno prepoznavo dejavnikov v družbi in v lokalnem okolju, ki vplivajo na nastanek ugodnega okolja za razvoj nasilne radikalizacije, ki pritegne najbolj ranljive posameznike in skupine, kar še posebej velja za mladostnike. Razviti moramo horizontalen pristop, ki bo temeljil na tesnem sodelovanju vseh, ki lahko prispevajo k boljšemu razumevanju, prepoznavanju, odkrivanju, preprečevanju, preiskovanju, pa tudi k morebitni reintegraciji oziroma resocializaciji oseb, ki so zapadle v ekstremizem ali terorizem. V tem okviru je treba nadaljevati z okrepljenim medagencijskim in vseskupnostnim sodelovanjem,« je poudaril Šefic. 

 

Slovenija je prakse, ki so bile razvite v sklopu EU RAN Centra odličnosti, prenesla na nacionalno raven in jih ob pomoči stroke prilagodila specifičnim lokalnim izzivom. Dejstvo je, da je število radikalnih skupin in posameznikov obvladljivo in v primerjavi z nekaterimi drugimi državami na zavidljivo nizki ravni. Podobno kot druge države članice EU se tudi Slovenija izrazito usmerja v razumevanje dejavnikov in razlogov, ki vplivajo na proces radikalizacije, kot tudi priložnosti za odvrnitev in ponovno socializacijo. 

 

Na podlagi pozitivnih rezultatov vzpostavitve nacionalne platforme RAN in zaključkov srečanja notranjih ministrov Brdo procesa iz leta 2014 se je pristop RAN prenesel tudi na države Zahodnega Balkana s projektom »FIRST LINE - Neposredni izvajalci, ki se srečujejo z vprašanjem nasilne radikalizacije – Osveščanje in spodbujanje izgradnje zmogljivosti v regiji Zahodnega Balkana«. S predstavitvijo pravnega okvirja ter prenosom znanja in najboljših dobrih praks v državah EU smo državam Zahodnega Balkana pomagali pri vzpostavljanju ustreznih pogojev za samostojno prepoznavo ključnih groženj, izzivov, vplivov in priložnosti. 

 

Glede na kompleksnost pojava radikalizacije, zlasti ob upoštevanju dejstva, da trenutno največje varnostno tveganje predstavljajo borci in povratniki Daesh ter z njimi povezani pripadniki radikalnih islamskih skupin, ki živijo v Evropi in sledijo pozivom terorističnih skupin za izvedbo napadov na evropskih tleh, se moramo temu področju našega delovanja tudi v prihodnje posvetiti. Posebno pozornost je pri tem treba nameniti mlajšim populacijam in mladoletnim osebam. 

 

Ti izzivi bodo v prihodnje od nas zahtevali še več povezovanja, izmenjavo znanj, informacij, izkušenj in dobrih praks ter vključevanje najširšega spektra možnih deležnikov. Le tako bomo lahko ustrezno prepoznali tveganja in poskrbeli za pravočasno, proaktivno delovanje vseh relevantnih akterjev, s ciljem mirnega sobivanja v sodobni družbi. 

 

Ob robu konference se je Šefic srečal s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu in predstavniki Direktorata za migracije in notranje zadeve pri Evropski komisiji. Govorili so o trenutni situaciji na področju migracij, vseh aktivnostih Slovenije, uresničevanju sklepov junijskega Evropskega sveta in aktualnih odprtih dosjejih.