Skoči na vsebino

NOVICA

Notranji ministri EU: Migracijski tok je treba upravljati na zunanjih mejah EU

Danes, 12. julija 2018, je v Innsbrucku potekalo neformalno zasedanje Sveta EU za notranje zadeve, ki se ga je udeležila ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar.

Današnje neformalno srečanje je po besedah ministrice predstavlja premik v evropski migracijski politiki. Ministri so se pogovarjali, kako upravljati z migracijami v prihodnje. Strinjali so se, da so za soočanje s težavami na področju migracij evropske rešitve zagotovo boljše od parcialnih: »Vsekakor je bilo pomembno to, da je prišlo do splošnega priznanja, da se mora migracijski tok upravljati na zunanjih mejah EU, kar Slovenija ves čas poudarja in kar so nenazadnje tudi sklepi z nedavnega Evropskega sveta,« je izpostavila ministrica. 


Razprava je potekala v smeri, da obstaja konsenz o tem, da je treba migracijske tokove zmanjševati. Vsekakor je vsem državam v interesu, da se doseže politični sporazum med državami članicami o nadzoru evropskih meja in azilni politiki. »EU potrebuje okrepljen nadzor in učinkovito varovanje zunanjih meja EU in tudi azilno politiko ob upoštevanju omejitev EU. Predvsem pa je pomembno to, da se razčisti status ljudi, ki vstopajo v EU. Če to ne storimo najkasneje na zunanjih mejah, potem ni mogoč noben drug zaključek, kot da imamo opravka z ilegalnimi migracijami.« 


Ministri so izrazili tudi potrebo po jasni politiki zakonitega priseljevanja v EU in doslednem vračanju tistih, ki v EU nimajo pravice do zakonitega bivanja. Cilj vseh držav je, da se zmanjša nezakonito priseljevanje v EU, da se zmanjšajo sekundarne migracije in zlorabe azilnih sistemov in da se ponudi zaščito tistim, ki jo dejansko potrebujejo. »Skratka, EU mora imeti nadzor nad tem, kdo vstopa v EU in zakaj, najkasneje na zunanji meji EU je treba razčistiti status oseb, ki želijo v EU. To je vsekakor bolj vzdržno od situacije, ko prihaja do nekontroliranega dotoka in vračanja ljudi, kar je v velikih primerih neizvedljivo. Priseljevanje je treba ločiti od mednarodne zaščite. Le tako bomo lahko doživeli tisto pravo solidarnost, ki jo EU potrebuje.«


Ob robu se je ministrica srečala z nemškim notranjim ministrom Horstom Seehoferjem. Pojasnil je ukrepe Nemčije, ki jih želijo uvesti na svoji meji z Avstrijo za zajezitev oziroma nadzor nad ilegalnimi migracijami, in ukrepe, ki jih predlagajo Grčiji in Italiji kot prvima državama vstopa v EU. »Slovenija v tej zgodbi ni v prvi vrsti, saj ni prva država vstopa v EU in nihče ne more pričakovati, da bi Slovenija nosila pretežno breme migracijskega pritiska na EU. Nenazadnje, treba je vedeti, da so pred nami države članice EU, kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU, ki tudi imajo svoje obveznosti in so dolžne zaščititi meje in upravljati z migracijskim tokom,« je dejala ministrica. Po besedah nemškega ministra si Nemčija prizadeva za bolj učinkovit in čim hitrejši dublinski postopek, v tem kontekstu gre za tehnične sporazume za lažjo implementacijo Dublinske uredbe. »Vendar to za Slovenijo ni nič posebnega glede na to, da že imamo takšne sporazume sklenjene skoraj z vsemi svojimi sosedami. Kar je pomembno razbrati iz namer Nemčije, je njihova težnja, da se težišče postopkov prenese na zunanje meje EU, torej na prve države vstopa. Predlogi Nemčije so usmerjeni v preprečevanje sekundarnih migracij in omejevanje asylum shoppinga, ker to je predpogoj za skupni evropski azilni sistem.« 

 

Srečala se je tudi s hrvaškim ministrom za notranje zadeve Davorjem Božinovićem. Govorila sta o trenutni situaciji na področju migracij in sodelovanju policij pri obvladovanju migracijskih tokov. 

 

Ministrica je opravila tudi dvostransko srečanje z izvršnim direktorjem Frontexa Fabricem Leggerijem. Strinjala sta se, da je primarna vloga Frontexa nadzor zunanje meje EU. Kot je napovedala Evropska komisija, bodo septembra predlagali spremembo pravne podlage v smeri krepitve mandata Frontexa, kar bo Slovenija podprla.