Skoči na vsebino

NOVICA

Delo slovenske policije je strokovno in zakonito

Danes, 19. julija 2018, se je državni sekretar Boštjan Šefic odzval na poročili Pravno-informacijskega centra in Amnesty International o delu slovenske policije pri postopkih z migranti. 

Kot je uvodoma izpostavil, MNZ in Policija izvajata vse tisto, kar je opredeljeno in od nas zahtevata tako nacionalna kot evropska zakonodaja ob doslednem spoštovanju človekovih pravic. »Pri tem upoštevamo tudi usmeritve, sklepe in dogovore v okviru Evropskega sveta, usmeritve Evropske komisije, ki se nanašajo tako na sekundarne migracije kakor tudi v preprečevanje tega, da se omogoča izbiro države, kjer se zaproša za mednarodno zaščito (t. i. azilni shopping).«

 

Vse te aktivnosti slovenska policija ob velikem pritisku in bistveno povečanem številu ilegalnih prehodov na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izvaja strokovno in zakonito. »Moramo upoštevati tudi dejstvo, da je zahtevnost dela na sami meji izjemno visoka, da so pogoji dela na meji zelo težki, zahtevni, da ta situacija, s katero se soočamo, s povečanimi migracijami, traja že skoraj tri leta in da je slovenska policija ključni in pravzaprav edini varuh naše državne meje, ki je hkrati zunanja schengenska meja in zato ima Policija še toliko večjo odgovornost. S tem tudi zagotavljamo varnost prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije, državljank in državljanov in vseh ostalih, ki se nahajajo v Sloveniji, in tudi prispevamo k varnosti EU.«


Slovenska policija pri izvajanju svojih postopkov v celoti upošteva pravice tujcev, tudi pravico do mednarodne zaščite, saj so zakonitost dela in človekove pravice absolutno izhodišče in temelj dela slovenske policije. »V zadnjem mesecu in pol smo dobili nekaj konkretnih informacij, da bi bile nekaterim osebam kršene te pravice. Večinoma gre za splošne ugotovitve, bilo je nekaj konkretnih. Po trenutnih ugotovitvah, vse aktivnosti še niso končane, kaže, da  nekatere osebe, ki se navajajo kot osebe, ki jim ni bil omogočen dostop do mednarodne zaščite, sploh niso bile v Republiki Sloveniji. Mi bomo seveda ugotovili vse okoliščine in na podlagi tega tudi vodili nadaljnje aktivnosti.« Generalna policijska uprava pri izvajanju spremljanja stanja na terenu in nadzorih nad delom policistov do sedaj ni zaznala nepravilnosti, prav tako o teh ni bila obveščena iz lokalne ali regionalne ravni. 


Slovenska policija redno sodeluje tudi z nevladnimi organizacijami, ki posredno in neposredno spremljajo njeno delo s tujci. Policijske postaje so deležne rednih nadzorov nad postopki s tujci oziroma dostopnosti do azilnega postopka s strani UNHCR. Zadnji obisk na policijskih enotah (Brnik, Koper, Ilirska Bistrica) je bil izveden 18. in 19. junija 2018, februarja letos pa tudi v Črnomlju in Metliki, pri čemer UNHCR posebnih priporočil ni podal.

 

Nikakor ne drži, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za mednarodno zaščito. To dokazujejo tudi podatki, tako je bilo v prvi polovici julija 159 prošenj za mednarodno zaščito. 


Tujca, ki poda namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, se namesti v sprejemne prostore azilnega doma dokler se ne sprejme njegove prošnje. Ob namestitvi v sprejemne prostore azilnega doma se tujca seznani s pravicami in obveznostmi, vključno z informacijami o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov v njem razumljivem jeziku. Ugotavljamo, da še pred podajo prošnje za mednarodno zaščito veliko število tujcev samovoljno zapusti sprejemne prostore azilnega doma, zato tudi ne podajo prošnje. Osebe, ki se na ta način odpovejo nameri za podajo prošnje za mednarodno zaščito, se obravnavajo skladno z Zakonom o tujcih in se jih vrača skladno z veljavnimi sporazumi o izročitvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito. To dodatno nakazuje na zlorabo instituta mednarodne zaščite.

 

Obe poročili navajata težave s prevajanjem, zlasti v policijskem postopku. V MNZ se zavedamo tega problema, še posebej, ko govorimo o nekaterih specifičnih jezikih. Zato smo objavili več razpisov in pozivov, da bi se prijavili tisti, ki obvladajo te jezike (zadnji poziv je bil 10. maja letos). »Skratka, to je problem, mi se tega zavedamo in zato maksimalno sledimo v okviru naših možnosti zahtevanim standardom na tem področju.«


Prav tako sta bila v obeh poročilih navedena dva primera vračanja mladoletnikov brez spremstva. »Tu moram posebej poudariti, da se tako v MNZ kot Policiji zavedamo, da je to najbolj občutljiva skupina ljudi, ki prihaja nezakonito na našo mejo, zato dajemo temu posebno pozornost. Policija upošteva vse dogovore, ki jih ima v zvezi s tem, tudi s Skupnostjo centrov za socialno delo in vsi postopki, ki so z mladoletniki,  se izvajajo v sodelovanju s centrom za socialno delo.« Za oba primera iz poročila bomo poskušali v pogovorih z obema organizacijama pridobiti toliko podatkov, da bi dejansko lahko podrobno preverili te navedbe.


Ena od osnovnih nalog policije je opravljanje nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenih migracij. To je še posebej pomembno, če govorimo o zunanji schengenski meji. Namreč, v tem primeru opravljamo nadzor v imenu vseh držav članic EU. Zato so sporazumi o vračanju eden od temeljev za učinkovito izvajanje teh nalog, določeni so tudi v pravnem redu EU. Standardi za tovrstne sporazume so določeni v pravnih aktih EU. »Bilateralni sporazum z Republiko Hrvaško je bil ocenjevan tudi v okviru predpristopnih pogajanj in schengenske evalvacije in v zvezi s tem ob evalvaciji ni bilo nobenih pripomb ali opozoril, da bi bil sporazum sporen oziroma neskladen z evropskim pravnim okvirom.« 


Na koncu je državni sekretar izpostavil, da so nevladne organizacije pomemben partner v številnih projektih, programih, ki jih izvajajo, hkrati pa tudi korektiv v odnosu državnih organov do vsakega posameznika. »Seveda pa je država odgovorna za izvajanje migracijske politike, za upravljanje z migracijami, znotraj tega mora opraviti vsak svoje delo v skladu s svojim poslanstvom in v skladu s svojimi pooblastili.« Poudaril je, da bomo v MNZ in Policiji obe poročili temeljito preučili.
 

Izjava za javnost (.mp3, 8,7 MB)

Vprašanja in odgovori (.mp3, 5,5 MB)