Skoči na vsebino

NOVICA

Poklonili smo se umrlim pripadnikom Policije

Danes, 30. oktobra 2018, se je vodstvo Ministrstva za notranje zadeve, Policije in Združenja Sever poklonilo umrlim pripadnikom Policije.

Najprej so položili cvetje k spominskima obeležjema v Parku spomina v Tacnu v Ljubljani, ki je posvečen policistom, padlim v vojni za Slovenijo 1991, in policistom, ki so izgubili življenje pri opravljanju policijskih nalog od julija 1991 dalje. Nato so se udeležili komemorativne slovesnosti in položili venec k Pomniku padlim v vojni za Slovenijo leta 1991 na Novih Žalah v Ljubljani, kjer je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar zbrane tudi nagovoril:

 

»Spoštovani svojci padlih v vojni za Slovenijo,
spoštovane veteranke in veterani,
spoštovani visoki gostje.

 

Dan spomina na mrtve je tisti dan, ko se spomnimo vseh, ki jih žal ni več med nami. Na tem mestu se vsako leto zberemo svojci padlih, veterani, bojni tovariši, prijatelji, policistke in policisti, pripadniki Slovenske vojske, Civilne zaščite ter mestni in državni vrh, da se z globokim spoštovanjem poklonimo žrtvam vojne za našo samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

 

Naša domovina Republika Slovenija je bila v tistih zadnjih vročih junijskih dneh leta 1991 prepojena s krvjo. Jugoslovanska armada ni streljala samo po teritorialcih in policistih, streljala je tudi po naših ljudeh - civilistih, ki so se zaradi vsakodnevnih običajnih poti znašli sredi bojnih akcij. Da je bila vojna za Slovenijo še toliko bolj kruta in nesmiselna, je Jugoslovanska armada streljala celo po voznikih tovornjakov, ki jih je pot naključno ujela pred barikado, ki je sovražniku preprečevala nadaljnji prodor.

 

Slovenski narod ni čakal, da bo sovražna vojska zasedla mejne prehode, strateške in komunikacijske točke. Ljudje so se uprli. Mnogi z orožjem na strani Policije in Teritorialne obrambe, mnogi samo z golimi rokami, s svojimi vozili ali tovornjaki, s katerimi so zaprli ceste in poti.

 

Odpor Slovenk in Slovencev je presenetil vse. Ne samo jugoslovanskih generalov, šokiral je celoten svet. Svetovni mediji so iz Slovenije poročali o uporu slovenskega naroda, gorečih tankih in oklepnikih, žal tudi o žrtvah med policisti, teritorialci in civilisti. Šele takrat je svet dojel, da je v Sloveniji vojna. Da, vojna. 

 

Ni bil manjši spopad ali operetna vojna, kot še danes nekateri želijo prikazati omejenost našega oboroženega boja za samostojno in neodvisno državo. Bila je prava vojna, vojna za komaj nastalo novo državo, Republiko Slovenijo!

 

Naši otroci danes živijo v moderni, varni in demokratični Sloveniji. Hodijo v vrtce, šole in na fakultete, z računalniki in telefoni jim je na dlani dosegljiv ves svet. Z vojnami in vojaškimi spopadi se ne obremenjujejo, saj živijo v miru in svobodi naše prelepe domovine. Starši smo dolžni naše otroke vzgajati v duhu domoljubja in ljubezni do lastne države. Tudi zato gre naša izjemna zahvala in globoko spoštovanje vsem tistim, ki so se takrat uprli agresorski vojski; Policiji, Teritorialni obrambi, civilni obrambi, državljankam in državljanom, predvsem pa vsem vam, ki ste dali največ za našo domovino - svoje lastno življenje.    
 
Spoštovani,
ponosen sem, da pripadam generaciji, ki si je z orožjem in modrostjo izborila svojo lastno državo, v kateri danes svobodno živimo. Pred Pomnikom padlih v vojni za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo smo danes zbrani, da se molče spomnimo vseh vas, ki ste bili takrat z nami. Vedno se vas bomo spominjali, iz vaših junaštev črpamo moč in energijo za težke preizkušnje, o vas pripovedujemo svojim otrokom in vnukom. 

 

Bilo je vredno. Za naš narod, našo domovino in našo državo. Za Republiko Slovenijo!

 

Hvala vam in slava vašemu spominu.«