Skoči na vsebino

NOVICA

Poklukar na Salzburškem forumu o aktualnih zakonodajnih predlogih EU, migracijah in kriminaliteti na Zahodnem Balkanu

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je 28. in 29. novembra 2018 udeležil ministrskega srečanja držav članic Salzburškega foruma v Bratislavi na Slovaškem. Prvi dan je bil posvečen aktualnim zakonodajnim dosjejem, ki se trenutno obravnavajo v okviru EU (predlog o evropski mejni in obalni straži, prenova direktive o vračanju in predlog uredbe o evropski agenciji za azil), drugi dan pa so se pridružili tudi notranji ministri in drugi visoki predstavniki držav Zahodnega Balkana in Moldavije. Osredotočili so se na migracije, nadzor meja in trenutno situacijo na Zahodnem Balkanu na področju organizirane kriminalitete, še zlasti tihotapljenja orožja, drog in ljudi. Ob robu dogodka je minister opravil tudi dvostranska srečanja s kolegi ministri.

Minister je v razpravi o predlogu o evropski mejni in obalni straži predstavil preliminarno stališče Republike Slovenije in povedal, da Republika Slovenija predlog podpira. Na novi pravni podlagi bo namreč lahko ta agencija še bolje delovala na področjih, ki so v posebnem interesu držav članic, vključno z vračanjem in sodelovanjem s tretjimi državami. Imamo pa zadržke glede izvršilnih pooblastil, ki naj bi jih imeli stalno zaposleni v agenciji (dostop do zbirk podatkov in vodenje postopkov), saj gre za vprašanje ustavne ureditve in suverenosti držav članic. »Poleg tega nismo prepričani, če evropska straža dejansko potrebuje tako velik nabor ljudi – 10 tisoč. Te ljudi bi morale države članice zagotoviti iz obstoječih virov, kar pa je vsaj za Republiko Slovenijo izjemen zalogaj. Vsekakor ne smemo dopustiti, da bi napolnitev stalne sestave kakorkoli negativno vplivala na sposobnost držav, da nadzorujejo svoje zunanje meje,« je poudaril Poklukar. Zato bi bilo treba v predlogu uredbe predvideti merila, ki bi upoštevala velikost obstoječih sil, pristojnih za nadzor meje, pa tudi aktualni migracijski pritisk in dolžino zunanje meje, ki jo mora posamezna država članica nadzirati, je dodal.

 

Republika Slovenija pozdravlja predlog Evropske komisije za prenovo direktive o vračanju, saj je stopnja vračanja v EU zelo nizka, je izpostavil minister. »Nizek odstotek namreč ni zgolj problem držav članic, ki smo soočene z vse večjim številom tujcev, ki jih ne moremo vrniti; je tudi močan dejavnik potega - t. i. pull factor. Zato je prenova pravne podlage nujna. Vendar zgolj to ne bo dovolj. Po naši oceni nizki stopnji vračanja botruje tudi pomanjkanje politične volje na strani EU, da se sodelovanje tretjih držav po potrebi tudi izsili z uporabo primernih orodij – pri tem vizumski režim vsekakor ni zadosti, potrebno bi bilo razmisliti o ukrepih na drugih področjih, med drugimi tudi na gospodarskem področju.«

 

V razpravi o predlogu uredbe o evropski agenciji za azil je minister izpostavil, da moramo jasno ločiti, kaj so naloge agencije in kaj mora ostati pristojnost držav članic. »Odločanje v konkretnih postopkih mora ostati suverena pravica držav članic. Zato z vidika našega ustavnega reda vodenje celotnih upravnih delov azilnih postopkov ne pride v poštev. Veliko breme pa lahko agencija odnese pri pripravljalnih dejanjih, kot na primer osebnih pogovorih, odvzemih prstnih odtisov in drugih postopkovnih dejanjih. V te namene pa moramo oblikovati bazene strokovnjakov, ki bodo specializirani za posamezne dele postopkov.«

 

Pri točki o migracijah so ministri in drugi predstavniki držav Zahodnega Balkana predstavili situacijo na svojem ozemlju in ukrepe, ki so jih države sprejele zaradi soočanja z migracijskim pritiskom. Opozorili so tudi na pomanjkljivosti, zlasti na pomanjkanje kadrovskih, finančnih in materialnih sredstev. Minister Poklukar je poudaril, da smo »v Republiki Sloveniji v letu 2018 zabeležili več kot 8000 nezakonitih vstopov (100–150 na teden) in sprejeli več kot 2500 prošenj za mednarodno zaščito. Obe številki sta štirikrat večji kot v prejšnjih letih. Velika večina migrantov prihaja organizirano, s pomočjo kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem. To je postal posel številka ena v regiji in hkrati naš največji izziv.« Opozoril je, da si nihče ne more privoščiti nenadzorovanega prehajanja svojega ozemlja, saj so s tem povezani tudi varnostni izzivi. Na koncu je kolege spomnil na dogovore vodij policij iz regije, ki so se na začetku junija letos zbrali v Sloveniji in se dogovorili za vrsto operativnih ukrepov, med njimi tudi za okrepljeno in ažurno izmenjavo podatkov o nezakonitih migrantih, prosilcih za azil in varnostno zanimivih osebah, o skupnih ukrepih na migracijsko najbolj obremenjenih delih meja in o izvajanju dogovorov, vključno s sporazumi o vračanju in ponovnem sprejemu. Zagotovil je nadaljnjo podporo Slovenije prizadevanjem držav in k temu pozval tudi kolege iz drugih držav, predstavnike agencij EU in Evropsko komisijo.

 

Minister Poklukar je konferenco izkoristil tudi za številna dvostranska srečanja. Med drugimi se je srečal s slovaško notranjo ministrico Deniso Sakovo in poljskim ministrom za notranje zadeve Joachimom Brudzińskim, ki ju je tudi povabil na srečanje v Slovenijo. Med ostalimi sogovorniki so bili še generalni sekretar na avstrijskem notranjem ministrstvu Peter Goldgruber, romunski državni sekretar Gheorghe Nucu Marin in hrvaški državni sekretar Žarko Katić.

 

Republika Slovenija bo med 1. januarjem in 30. junijem 2019 predsedovala Salzburškemu forumu, zato je minister Poklukar udeležencem predstavil prednostne teme slovenskega predsedovanja. Te bodo med drugim povezane s področjem zaščite prič, okoljsko kriminaliteto in policijskim delom v skupnosti s poudarkom na sobivanju v večkulturnih skupnostih.

 

Salzburški forum je bil ustanovljen leta 2000 na podlagi avstrijske pobude, njegove članice pa so Avstrija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.