Skoči na vsebino

NOVICA

V Marakešu sprejeli Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah

Včeraj in danes, 10. in 11. decembra 2018, je v Marakešu v Maroku potekala medvladna konferenca za sprejem Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Konference so se udeležili predstavniki iz več kot 160 držav, med njimi tudi slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja Ministrstva za notranje zadeve mag. Sandija Čurina, in predstavniki mednarodnih organizacij, kot npr. Mednarodna organizacija za migracije (IOM), UNICEF, Mednarodna federacija društev Rdečega križa (IFRC), Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE). Besedilo dogovora je bilo sprejeto s soglasjem prisotnih na medvladni konferenci.

Na otvoritveni slovesnosti so izjave podali generalni sekretar OZN Antonio Guterres, predsednica Generalne skupščine OZN Maria Espinosa Garces, predstavnica migrantov in predstavnik zasebnega sektorja. Poudarili so zavezanost k spoštovanju Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki bo postal platforma za boljše upravljanje migracij na globalni in regionalni ravni.

 

V svojem nastopu na plenarnem zasedanju je državni sekretar mag. Sandi Čurin predstavil stališče Republike Slovenije do dogovora. Izpostavil je, da so migracije zaradi današnjega globaliziranega sveta postale še kompleksnejše, zato jih je treba obravnavati na svetovni ravni, s celovitim pristopom, ki vključuje sodelovanje. »Slovenija pozdravlja Globalni dogovor, saj gre za zgodovinski dosežek, ki predstavlja mejnik na področju celostnega upravljanja varnih, urejenih in zakonitih migracij. Dogovor je prvi tovrstni dokument pod okriljem Združenih narodov, ki na celovit in izčrpen način vključuje vse razsežnosti mednarodnih migracij. Slovenija podpira sprejetje Globalnega dogovora, saj podpira njegov ključni namen – okrepiti mednarodno sodelovanje glede vseh vidikov migracij: odpravljanje poglavitnih vzrokov za njihov nastanek, preprečevanje nezakonitih migracij, preprečevanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja ljudi ter upravljanje varnih, urejenih in zakonitih migracij. Takšno sodelovanje je nujno in že dolgo potrebno.«

 

Kot je v nadaljevanju dejal državni sekretar, tako stališče temelji na lastni izkušnji, ki jo je Republika Slovenija doživela ob množičnem prihodu migrantov po zahodnobalkanski poti v letih 2015 in 2016. »Ob skrajnih naporih je bila prav Slovenija tista, ki je pozvala k učinkovitejši izmenjavi informacij in tesnejšemu sodelovanju med državami vzdolž migracijske poti. Opozorila je na pomen učinkovitega regionalnega sodelovanja.«

 

Trenutne migracijske razmere niso dobre za nikogar: države izvora se soočajo z begom možganov, migranti umirajo na morju in v puščavah, tranzitne države migrantom le s težavo zagotavljajo nastanitev, oskrbo in pomoč, ciljne države pa komaj uspejo blažiti vpliv nesorazmernega pritiska na njihova ozemlja in trge dela. Krepita se tudi ksenofobija in diskriminacija. »Da bi lahko čim bolje reševali temeljne vzroke za nezakonite migracije, moramo o migracijah razpravljati celostno in vključiti države, mednarodne organizacije in druge deležnike, da bodo sodelovali v duhu partnerstva, solidarnosti in skupne odgovornosti.« Čurin je poudaril, da sta vračanje in ponovni sprejem nujni sestavini urejenih migracij in morata biti vsebovani v vseh prihodnjih rešitvah na področju migracij. Upoštevati moramo tudi izzive, ki jih za notranjo varnost predstavljajo slabo upravljani migracijski tokovi.

 

Globalni dogovor kot posledica obširnih in kompleksnih pogajanj med 180 državami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo po besedah državnega sekretarja ni izpopolnjen dokument, je pa dober kompromis. Predstavlja okvir za sodelovanje in je vir priporočil ter dobrih praks, ki jih države lahko uporabijo pri snovanju svojih migracijskih politik. Slovenija bo pri izvajanju globalnega dogovora upoštevala naslednja načela: 
- Globalni dogovor ni pravno zavezujoč.
- Globalni dogovor spoštuje suverenost držav in njihovo pravico, da same določajo svojo nacionalno politiko in zakonodajo, povezano s priseljevanjem. Pri tolmačenju dogovora bomo upoštevali jasno razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. 
- Globalni dogovor v prvi vrsti rešuje način migracij, ne pa njihovega obsega. 
- Globalni pakt jasno priznava obveznost vseh držav, da ustrezno sprejemajo in ponovno sprejemajo svoje državljane, kar je bistveni element za dobro delovanje globalnega sistema migracij.
- Prostovoljno vračanje z asistenco je zaželena možnost, ni pa edina možnost, dogovor omogoča tudi prisilno vračanje. 
- Globalni dogovor priznava univerzalnost človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
- Reševanje migracij pri njihovem izvoru je najučinkovitejša in najtrajnejša rešitev. Slovenija je močno zavezana temu cilju.

 

Izvajanje dogovora je naslednji korak mednarodne skupnosti na poti k uspešnemu upravljanju procesa globalnih migracij. Potrebna bosta močna politična predanost in dejavno sodelovanje z Mednarodno organizacijo za migracije na čelu. Pričakujemo okrepljeno sodelovanje z mrežo Organizacije Združenih narodov za migracije z močno vlogo Mednarodne organizacije za migracije kot koordinatorja vseh sestavnih delov mreže.

 

»Nedavno znatno povečanje nezakonitih migracijskih tokov na Zahodnem Balkanu dokazuje, kako zelo pomembno je, da se usklajeni napori mednarodne skupnosti za doseganje boljšega upravljanja migracij pospešeno nadaljujejo. Vse države, tudi tiste, ki so se odločile, da dogovora ne bodo podprle, pozivamo, da se nam pridružijo v teh prizadevanjih. Takšnega izziva namreč nobena država ne more reševati sama,« je zaključil državni sekretar mag. Sandi Čurin.

 

Ob robu medvladne konference je potekala obeležitev 70. obletnice sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah.