Skoči na vsebino

NOVICA

Minister v državnem zboru predstavil predlog novele zakona o odškodninah za izbrisane

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je danes, 13. decembra 2018, na seji v državnem zboru predstavil predlog novele Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Ustavno sodišče RS je marca letos odločilo o neustavnosti 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. S tem členom je bila omejena višina denarne odškodnine, ki se upravičencu lahko določi v sodnem postopku.

Predlagana sprememba zakona odpravlja omejitev višine denarne odškodnine in na novo ureja obresti, ki se upravičencem določajo v sodnem postopku. Kot je poslancem povedal minister Poklukar, »bodo upravičenci upravičeni do plačila celotne glavnice za škodo, ugotovljeno v sodnem postopku. Omejene pa bodo obresti, ki bi se upravičencem lahko določile v sodnem postopku, in sicer se bodo omejile na višino glavnice, kar je upravičeno glede na stanje in vzdržnost proračuna. Po podatkih Državnega odvetništva znesek 339 tožbenih zahtevkov znaša približno 26 milijonov evrov, obresti do višine glavnice pa še enkrat toliko, kar je skupno nekaj manj kot 52 milijonov evrov. Upravičenci pa lahko svoje zahtevke do konca glavne obravnave še zvišajo.« Pri pripravi zakonodajne rešitve smo izhajali iz osnovnih stališč »da mora biti rešitev vzdržna za naš proračun, da moramo odločbo Ustavnega sodišča spoštovati in jo izvršiti, da se vprašanje izbrisanih dokončno ustrezno reši,« je dejal Poklukar.

 

Minister je poslancem predstavil tudi kronologijo in ključne dogodke glede izbrisanih v preteklosti.

 

Julija 2006 je 11 pritožnikov, ki so bili v Sloveniji izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, vložilo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji ocenjevalo, ali so bile pritožnikom zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva kršene pravice, ki jih varuje konvencija. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je 26. junija 2012 izdal pilotno sodbo in Sloveniji naložil, da v roku enega leta sprejme sistem odškodnin za vse osebe, ki pridejo v poštev kot žrtve ravnanja Slovenije. Ob tem je Veliki senat sam prisodil odškodnino za nepremoženjsko škodo šestim pritožnikom, vsakemu po 20 tisoč evrov, in nadalje razsodil, da mora Slovenija v treh mesecih šestim pritožnikom izplačati tudi odškodnino za premoženjsko škodo.

 

Državni zbor Republike Slovenije je 21. novembra 2013 sprejel Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki je začel veljati 18. decembra 2013, uporabljati pa se je začel 18. junija 2014.

 

Ustavno sodišče je marca letos odločilo o neustavnosti 12. člena odškodninskega zakona. S tem členom je bila omejena višina denarne odškodnine, ki se upravičencu lahko določi v sodnem postopku. S to odločbo Ustavnega sodišča je zakonodajalcu dana tudi možnost, da v devetmesečnem roku, ki se izteče 13. januarja 2019, sprejme novo zakonsko ureditev, s katero bo drugače urejena denarna odškodnina za škodo, povzročeno zaradi izbrisa, ki se upravičencem določi v sodnem postopku.

 

Prejšnja vlada je junija letos imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo predlogov možnih rešitev za izvršitev odločbe Ustavnega sodišča, ki je pripravila štiri osnovne rešitve. Vlada RS je nato 3. decembra 2018 obravnavala in določila besedilo Predloga zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.