Skoči na vsebino

NOVICA

Notranji ministri v Bukarešti o migracijski in azilni politiki ter okrepitvi boja proti terorizmu

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je danes, 7. februarja 2019, udeležil neformalnega zasedanja Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Bukarešti. Glavne tema zasedanja so bile migracijska in azilna politika EU, okrepitev boja proti terorizmu v EU in policijsko (so)delovanje v povezanem svetu.

V dopoldanski razpravi o krepitvi sodelovanja na področju boja proti terorizmu so ministri obravnavali priporočila Posebnega odbora za terorizem Evropskega parlamenta. Ministri so na splošno podprli ugotovitve in priporočila, ki sovpadajo tudi z aktivnostmi v državah članicah. Minister Poklukar je poudaril pomembnost večsektorskega pristopa pri preprečevanju radikalizacije, ki bi lahko vodila do nasilnega ekstremizma ali terorizma. »Naše izkušnje kažejo, da lahko prave rezultate dosežemo le z vključitvijo vseh pomembnih akterjev, ki pri vsakodnevnem delu prihajajo v stik s posamezniki. Obravnavati moramo vse faze radikalizacije, vključno z oblikami sovražnosti in zavračanja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi dejavnostim na spletu.«

 

Terorizem je namreč treba naslavljati celovito, načrtno in sistemsko. Delovati moramo proaktivno in tako preprečiti razvoj prvih kazalcev radikalizacije, ki prek nasilnega ekstremizma vodijo v terorizem. Bistvena je krepitev vključevanja vseh relevantnih deležnikov, predvsem v šolah, zdravstvenih ustanovah, socialnih in probacijskih službah. Poklukar je opozoril na nujnost povezave med notranjo in zunanjo razsežnostjo: »Slovenija ves čas opozarja, da mora biti regija Zahodnega Balkana zaradi geografske bližine še naprej ena od prednostnih področij. Veliko je bilo že storjenega za izmenjavo dobrih praks in prenos standardov EU v regijo. Slovenija bo nadaljevala z aktivnostmi prek pobude Integrativnega pristopa k notranji varnosti, ki je že pokazala nekatere oprijemljive rezultate in ustvarila partnerstvo s tretjimi državami.«

 

V okviru druge teme so ministri naslovili izzive, s katerimi se organi pregona držav članic soočajo v digitalni dobi. Romunsko predsedstvo je predlagalo okrepitev izmenjave izkušenj in znanj, zlasti na področjih digitalnih platform in aplikacij, ki jih pri svojem delu uporabljajo organi pregona. Ministri so predloge podprli in se dogovorili, da se za to uporabijo platforme v okviru agencije Europol in obstoječa mreža za izmenjavo podatkov ENLETS.

 

Delovno kosilo so ministri namenili pogovoru o schengnu, pri čemer je Poklukar izpostavil, da je vrnitev k normalnemu delovanju schengna in omogočanje njegovega delovanja bila in bo tudi v prihodnje ena ključnih prioritet Slovenije. Izrazil je obžalovanje zaradi zastoja v pogajanjih o spremembah Zakonika o schengenskih mejah, ki bi prinesle več preglednosti v odločanje o ponovni vzpostavitvi in podaljšanju nadzora na notranjih mejah. »Schengen ni naša last, ampak pripada našim državljanom, zato moramo narediti vse, kar je v naši moči, da ponovno pridobimo njihovo zaupanje v normalno delovanje prostora prostega gibanja.« Opozoril je še, da se je treba zavedati, da je ravno to ena ključnih svoboščin EU, ki najbolj vpliva na vsakodnevno življenje ljudi.  

 

V razpravi o migracijski in azilni politiki EU so ministri podprli oblikovanje začasne rešitve za naslovitev vprašanja razdelitve migrantov, rešenih na morju, do zaključka pogajanj o skupnem evropskem azilnem sistemu. Komisar je poudaril, da bi šlo za nabor začasnih ukrepov, ki bi temeljili na ideji o nadzorovanih centrih, pri čemer bi državam članicam pomoč nudile agencije EU, komisija pa bi v ta namen zagotovila potrebno financiranje. S takšno rešitvijo se je načelno strinjal tudi minister Poklukar, ki pa je opozoril, da mora biti ta začasni mehanizem predvidljiv in »pripravljen tako, da se izognemo vsakršnim faktorjem potega. To pa lahko zagotovimo le tako, da v (prostovoljno) shemo premestitve uvrstimo le tiste osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite, ostale, ki do zaščite niso upravičene, pa je treba vrniti. Začasni mehanizem mora upoštevati tudi absorpcijske sposobnosti posamezne države članice.« Pri tem imajo pomembno vlogo relevantne EU agencije, te bi morale že v okviru obstoječega mandata tesneje sodelovati, je dejal Poklukar.

 

Prav tako moramo za zajezitev nezakonitih tokov sodelovanje s tretjimi državami še krepiti (nekaj napredka v zadnjem obdobju je že zaznati, še posebej na področju boja proti trgovini z ljudmi in tihotapcem ter pri nadzoru meje), še naprej jim moramo pomagati pri krepitvi sprejemnih kapacitet (npr. Bosni in Hercegovini), prav tako pa krepiti tudi zakonite poti v EU in doseči učinkovito vračanje (prek sporazumov za vračanje in ponovni sprejem).


Minister Poklukar se je ob robu zasedanja srečal še s kolegi iz Hrvaške, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Nemčije, Španije, Italije, Litve, Latvije, Estonije, Finske, Madžarske, Poljske, Portugalske, Romunije, Grčije in Švedske.