Skoči na vsebino

NOVICA

Ministri v Luksemburgu predvsem o migracijah in policijskem sodelovanju

Danes, 7. junija 2019, se je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar udeležil zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu. Posebno pozornost so ministri namenili prihodnjemu razvoju področij EU policijskega sodelovanja, migracij in azila. S tem se je začel proces priprave strateških smernic za prihodnje petletno obdobje, ki bodo zaključene predvidoma v začetku prihodnega leta.

Glede prihodnjega razvoja policijskega sodelovanja je romunsko predsedstvo pripravilo dokument, katerega cilj je zagotoviti še višjo stopnjo varnosti v EU. To je tudi eden od pogojev, da se evropskim državljanom zagotovi skupen prostor svobode, varnosti in pravic brez notranjih mej. Današnja razprava je tesno povezana s prenovo Strategije notranje varnosti, saj sedanja poteče leta 2020.

 

Minister Poklukar je pozdravil začetek razprave o smernicah za prihodnje sodelovanje: »Menimo, da gre v pravo smer; posebej so nam všeč ciljno usmerjena usposabljanja, ustanovitev skupnega laboratorija za inovacije in širitev modela interoperabilnosti.« Ob tem je izpostavil tri vidike, ki so ključni za Slovenijo. Najprej se je treba osredotočiti na implementacijo obstoječe zakonodaje, pred novimi predlogi pa opraviti njeno evalvacijo. Nadalje, nujno je uvesti bolj strateški pristop. Ta mora biti uporabljen tudi pri pripravi nove strategije notranje varnosti. »V tem delu naj vas seznanim, da smo o tem pretekli teden razpravljali tudi ministri iz držav članic Salzburškega foruma in se strinjali, da potrebujemo eno strategijo notranje varnosti, ki bi ji morali slediti konkretni akcijski načrti, ki vključujejo jasno odgovornost, delitev dela in zastavljene roke,« je dejal minister. Kot zadnji vidik je minister povedal, da je za uspešno izpolnjevanje ciljev potreben tudi ustrezen, stabilen in trajnostni način financiranja.

 

Razprava je pokazala, da so ministri večinoma zadovoljni z razvojem področja policijskega sodelovanja v zadnjih letih. Opozorili pa so, da bo treba na EU ravni zagotoviti orodja, ki bodo omogočila ustrezen odziv na prihajajoče varnostne izzive, kot npr. kibernetske grožnje in prihajajoče omrežje 5G. Opozorili so, da države članice v prihodnjem obdobju čaka velik izziv z implementacijo interoperabilnosti, medsebojne povezave EU zbirk podatkov na področju pravosodja notranjih zadev. Strinjali so se, da morajo večjo vlogo v prihodnjih procesih odigrati EU agencije na področju notranjih zadev, zlasti Europol in CEPOL. Brez izjeme so zato podprli povečanje finančnih sredstev za delovanje teh agencij v prihodnjem večletnem finančnem okviru.

 

Popoldanska razprava je bila namenjena prihodnjim usmeritvam na področju migracij in azila. Ministri so ponovno izpostavili potrebo po celovitem in uravnoteženem pristopu, ki bi omogočal učinkovite in trajnostno naravnane rešitve. »S tem bi se rad navezal na institucionalni okvir, v katerem delujemo in sprejemamo odločitve. V zadnjih letih, zlasti od migracijske krize v letih 2015 in 2016, najbolj pogrešam strateško načrtovanje in posledično postavljanje ključnih ciljev, ki bi jih želeli zasledovati pri reševanju izzivov s sprejemanjem novih zakonodajnih aktov ali prenovo obstoječih. Posledica tega je, da v pogajanjih sprejemamo nekatere kompromise, ki na koncu bistveno zmanjšajo dodano vrednost novega instrumenta.« Glede skupnega evropskega azilnega sistema pa je minister ponovil stališče Slovenije, da bi morali v prenovi zakonodajnih aktov zasledovati učinkovito delovanje v obdobju »normalne« migracijske situacije. Krizne razmere pa bi morali nasloviti v posebnem zakonodajnem aktu, ki bi temeljil na obstoječih orodjih (vključno z Direktivo o začasni zaščiti) in upošteval izkušnje iz let 2015 in 2016.
 
Ministri so razpravljali tudi o Direktivi o vračanju, ki po besedah ministra Poklukarja ostaja šibki člen celovitega upravljanja z migracijami. Zato Slovenija že ves čas podpira vse pobude, ki bi na EU ravni izboljšale učinkovitost teh politik. »Predlagana prenovitev direktive o vračanju je za nas bila predvsem priložnost, da po nekaj več kot 10 letih izkušenj s trenutno pravno podlago naredimo odločen korak v smeri dejanskih evropskih rešitev. Te naj bi olajšale postopke vračanja in s tem izboljšale stopnjo učinkovitih vrnitev za EU kot celoto. Zato bi si Slovenija želela nekoliko bolj ambicioznega rezultata pogajanj v Svetu, predvsem ko gre za medsebojno priznavanje odločb o vrnitvi in za kar se da enostavno praktično sodelovanje med državami članicami pri vračanju.«

 

Minister Poklukar je ob koncu zasedanja predstavil zaključke ministrskega srečanja držav članic Salzburškega foruma, ki je potekalo 28. maja 2019 v Portorožu.


Ob robu zasedanja se je minister Poklukar srečal z več kolegi iz drugih držav, med drugim z novim zveznim ministrom za notranje zadeve Avstrije Wolfgangom Peschornom. Minister Poklukar ga je seznanil s stališčem glede nadzora na notranjih mejah, ki je nesorazmeren in nepotreben. Poklukar je opozoril tudi na zastoje na mejnih prehodih, zlasti na mejnem prehodu Karavanke, ki imajo negativne posledice, zlasti v luči prihajajoče poletne sezone.

 

Srečal se je tudi z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Italijanske republike Nicolo Moltenijem na temo mešanih patrulj in državno sekretarko na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Hrvaške Terezijo Gras, s katero sta spregovorila o problematiki migracij v regiji Zahodnega Balkana.