Skoči na vsebino

NOVICA

Minister Poklukar na 20. Dnevih varstvoslovja: Slovenija je varna država

Danes, 11. junija 2019, so se začeli 20. Dnevi varstvoslovja, ki jih organizira Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. Dogodka se je udeležil tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je zbrane nagovoril.

Kot je izpostavil minister Poklukar, je mednarodno varnostno okolje čedalje bolj kompleksno in varnostno nepredvidljivo. Ob tem je poudaril: »Slovenija je varna država. To je pomembno sporočilo za vse nas, za prebivalce Slovenije in za razvoj naše države.« Visoka stopnja varnosti v naši državi je rezultat dela celotnega sistema nacionalne varnosti. »Tega se zelo dobro zavedamo v Vladi Republike Slovenije, zato smo področje nacionalne varnosti opredelili za eno od ključnih prioritet dela naše Vlade.« To se kaže tudi v bistveno večjih proračunskih sredstvih sistemu nacionalne varnosti. »Tudi v Ministrstvu za notranje zadeve se lahko pohvalimo z zgodovinsko najvišjim proračunom. 395 milijonov evrov in še dodatnih 15 milijonov evrov, namenjenih policistkam in policistom za plačilo povečanega obsega dela pri varovanju šengenske meje, so proračunska sredstva, ki zagotavljajo zadovoljstvo zaposlenih, sodobno opremo in razvoj ter modernizacijo ministrstva in policije.«   
   
Boj proti vsem oblikam kriminala in terorizma je pomemben del vseh strateških dokumentov na področju notranje varnosti. Kakor kriminal spreminja svoje pojavne oblike, mora tudi policija temu prilagajati svoja orodja in metode dela. »Odgovornost moderne, varne in demokratične evropske države je zagotoviti pogoje za delo policije, da se bo lahko učinkovito odzivala. Za uspešno opravljanje policijskih nalog pri spopadanju z vedno zahtevnejšimi varnostnimi izzivi in tehnološko sofisticirano kriminaliteto pa poleg ustreznih delovnih razmer, pogojev in opreme, policija potrebuje tudi ustrezna pooblastila in prisilna sredstva.«

 

Tako so v zakonodajni proceduri  spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katerimi skušamo prenesti določbe o pridobivanju podatkov o potnikih za polete zunaj in znotraj EU t. i. PNR direktiva. Čaka nas implementacija uredbe o inter operabilnosti sistemov, kjer gre za uvedbo nove informacijske tehnologije, prilagoditev postopkov in preureditev obstoječe infrastrukture. Digitalizacija policijskih in upravnih postopkov je realnost 21. stoletja. Temu se prilagajamo tudi v Ministrstvu za notranje zadeve. Ves čas tudi sodelujemo pri pripravi sprememb kazensko procesnega zakona. Tako smo že pripravili prve predloge za prihajajočo novelo Zakona o kazenskem postopku, ki bodo pripomogli k bolj učinkovitemu delu organov odkrivanja in pregona.

 

Ob tem je minister poudaril, da je Policija najbolj nadzorovana inštitucija v državi, zato je strah pred zlorabo policijskih pooblastil popolnoma odveč. Policijo nadzoruje tako civilna družba, nevladne organizacije, Varuh človekovih pravic, Državni zbor in ne nazadnje Ministrstvo za notranje zadeve. »Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da policija uživa visoko zaupanje ljudi. Vendar pa to ni nekaj samoumevnega. Pridobi se ga skozi dolgotrajno in zakonito, strokovno in predano delo. Zaupanje je prigarano, vendar se ga lahko v neizprosni družbi hitro izgubi.«

Pomemben izziv so migracije, s katerimi se soočajo praktično vse države v tem delu sveta. Tega ne more obvladati posamezna država, zato je nujno povezovanje in sodelovanje na vseh ravneh. »Vlada je prepoznala pomen celovitega pristopa k upravljanju migracij. Prepoznala je tudi dejstvo, da parcialni ukrepi brez pravega konteksta ne vodijo do želenega cilja. Zato migracije obravnavamo celostno, večplastno in dolgoročno. To pomeni sodoben pristop, v ospredju katerega je boljše razumevanje vseh vidikov migracij in izboljšanje ukrepov za njihovo upravljanje. Zato smo na vladni ravni pripravili strategijo na področju migracij, s katero vzpostavljamo koordinacijo aktivnosti in aktualnih izzivov.«

 

V zadnjem obdobju se Slovenija sooča s povečanim številom nezakonitih prehodov državne meje in prošenj za mednarodno zaščito. »Nezakoniti prehodi meje so povezani s tihotapljenjem ljudi in z zlorabo azilnih postopkov. Sprejeli smo številne ukrepe, ki jih izvajajo tako policija kot drugi državni organi, da je situacija pod nadzorom, kljub glasnim pozivom nekaterih, da temu ni tako.« Kot varuhi zunanje schengenske meje se zavedamo svoje odgovornosti. Izvajamo ukrepe, s katerimi zagotavljamo visoko stopnjo varnosti tako našim državljanom kot tudi državljanom EU. 

 

Pomembno področje našega dela je tudi mednarodno sodelovanje, kjer smo zelo aktivni. »Najprej kot partner v regiji Zahodnega Balkana, kjer državam dvostransko pomagamo pri soočanju z aktualnimi izzivi v EU in pri evroatlantskem sodelovanju. Pri tem uporabljamo platformo Brdo procesa, ki je postal pomemben del krepitve sodelovanja na področju notranjih zadev v celotni regiji. Smo tudi kredibilen partner v Evropski uniji. V tem delu se aktivno vključujemo v oblikovanje skupnih rešitev za skupne izzive. K temu prispevamo s svojimi izkušnjami, znanjem in poznavanjem naše okolice. Delujemo solidarno, saj sodelujemo v več EU projektih solidarnosti, poleg tega pa državam pomagamo tudi dvostransko. Vzajemna pomoč, humanost in odgovornost do sočloveka so naše skupne vrednote, ki jih tudi izvajamo.« Minister pa je izpostavil tudi predsedovanje Svetu EU, ki nas čaka v letu 2021. 

 

»Pred nami so številni izzivi, ki bodo zahtevali maksimalno angažiranost vseh zaposlenih v Ministrstvu za notranje zadeve. Zato si bom tudi v prihodnje prizadeval za uresničevanje vseh prednostnih nalog, ki sem si jih zadal ob začetku mandata. Te zahtevajo finančno stabilen proračun, ki bo omogočal dolgoročno vlaganje v opremo in ustrezno usposobljenost naših zaposlenih. Kot vidite, nam dela ne bo zmanjkalo. Moja naloga kot ministra za notranje zadeve pa je zagotoviti varno okolje, ki naši družbi omogoča razvoj in uresničevanje skupnih vizij, slehernemu prebivalcu Slovenije pa omogoča dostojno in varno življenje,« je zaključil minister.