Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Evro-afriška konferenca o migracijah

Minister za notranje zadeve Dragutin Mate se bo 10. in 11. julija v Rabatu udeležil Evro-afriške konference o migracijah.

Že vrh držav Euromed-a novembra 2005 v Barceloni je jasno izpostavil migracije kot področje skupnega interesa in začrtal smernice sodelovanja v smislu bolj pragmatičnega pristopa, ki bo omogočil sodelovanje držav Afrike in EU. Z namenom povezovanja globalnih migracij z nujnostjo razvoja ter z namenom spodbuditve kvalitetnejšega sodelovanja med Evropo in Afriko Kraljevina Maroko, skupaj s Francijo in Španijo, organizira ministrsko konferenco v Rabatu, katere se bo udeležilo okoli 60 držav iz EU in Afrike ter regionalnih oz. mednarodnih organizacij (npr. UNHCR, IOM, ICMPD, AU, idr).

 

Na konferenci bodo obravnavane naslednje teme:

 

• Sodelovanje na področju razvoja

• Sodelovanje na področju upravljanja migracijskih tokov

• Sprejem Rabatske deklaracije in akcijskega načrta

 

Sodobni migracijski tokovi predstavljajo kompleksen in mnogovrsten pojav, v katerega je danes vključena večina držav, le-te so bodisi države izvora, tranzita ali pa predstavljajo ciljne države, globalno tesno povezanega sveta. Proces globalizacije (npr. internacionalizacija trga dela in globalizacija trga dobrin, storitev pa tudi kulture, idej, ipd), ki so ga omogočile sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, močno vpliva na rast in povečanje števila mednarodnih migracij, saj se je razviti svet približal nerazvitim regijam oz. regijam v razvoju.

 

Prav velike razlike v gospodarski razvitosti, velikem demografskem potencialu izvornih držav, iskanje prijaznejšega življenjskega okolja v smislu večje stabilnosti na političnem, socialnem, zdravstvenem, izobraževalnem področju ter na podlagi uveljavljenih demokratičnih standardov in ob spoštovanju človekovih pravic zagotovljeni večji varnosti posameznikov, so glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU. Na drugi strani pa se postavlja vprašanje, če bo EU zaradi vedno izrazitejšega demografskega deficita, trenda staranja aktivnega dela prebivalstva ter posledično možnega pomanjkanja delovne sile v prihodnosti, sposobna doseči visoko stopnjo učinkovitosti in konkurenčnosti gospodarstva v skladu z Lizbonsko strategijo.

 

Evropski svet je decembra 2005 pozdravil Globalni pristop Unije do migracij, ki celostno upošteva naslednja področja politik EU: razvoj, zunanji odnosi, sosednje države, področje svobode, varnosti in pravice ter zaposlovanje. Dolgoročno se globalni pristop zavzema za uravnoteženo in celostno politiko priseljevanja EU, ki temelji na upravljanju zakonitih migracijskih tokov znotraj EU za dosego lizbonskih ciljev, kot tudi boja proti ilegalnim migracijam znotraj, na meji in izven skupnih meja EU.

 

V kontekstu čedalje večjih nezakonitih migracijskih pritiskov iz predelov sub-saharske Afrike (samo letošnjem letu so španske oblasti v širši okolici Kanarskih otokov prijele okoli 11.000 ilegalnih migrantov) je razprava o migracijah in razvoju zelo pomembna predvsem z vidika tesnejšega partnerskega sodelovanja pri upravljanju z migracijskimi tokovi in obvladovanju le-teh med Evropo in Afriko.

 

V skladu s tem je cilj konference obravnava različnih aspektov in mnogovrstnih oblik migracijskega procesa v duhu skupne odgovornosti ter iskanja možnosti za trajnejše rešitve. Bistvo konference je v pragmatičnem pristopu – realne rešitve za realne probleme. Opredelili naj bi osnovo za sodelovanje med sodelujočimi državami in organizacijami, da bi skupaj učinkovito upravljali migracijske tokove.

Konferenca naj bi tako doprinesla k sprejemu jasne strateške vizije, ki bi bila uresničena na eni strani z dogovorom o prioritetnih področjih sodelovanja ter sprejemu in hitri implementaciji konkretnih ukrepov (t.i. akcijski načrt), in sicer:

1. izdelava programov sodelovanja v zvezi z upravljanjem

zakonite ekonomske migracije;

2. podpora olajšanemu gibanju delavcev;

3. promocija in ukrepi za spodbujanje razvoja;

4. finančni instrumenti za podporo so-razvoja;

5. razvoj znanja in izkušenj na podlagi zagotavljanja primernega

usposabljanja v okviru podpore razvoja afriških držav;

6. razvoj partnerstva med znanstvenimi in tehničnimi

institucijami;

7. okrepitev sodelovanja na področju izobraževanja;

8. razvoj sodelovanja v zvezi z nezakonitimi migracijami;

9. okrepitev zmogljivosti v smislu nacionalne mejne kontrole

držav tranzita in izvora;

10. razvoj operativnega policijskega in pravosodnega sodelovanja

ter pomoči za žrtve kriminala;

11. izdelava primernih investicijskih mehanizmov.

 

Slovenija bo na konferenci izpostavila, da so migracije integralni del odnosov EU s tretjimi državami, zato predstavlja konferenca v Rabatu pomemben korak k medsebojnemu razumevanju in skupnemu iskanju učinkovitih odgovorov. Dodana vrednost konference je med drugim tudi v spodbujanju odprtega dialoga med državami izvora in tranzita ter državami cilja, obenem pa v tesnejšem povezovanju afriške in evropske regije.

 

Trajnejše rešitve problemov, povezanih z migracijami, so v dolgoročno usmerjeni politiki, ki temelji tudi na odpravljanju vzrokov za migracije, torej v ustvarjanju varnih razmer bivanja in ustreznih gospodarskih pogojev preživetja.

 

V tem kontekstu bo Slovenija migracije uvrstila med prioritetna področja v času svojega predsedovanja EU ter se trudila, v tesnem sodelovanju s Francijo kot naslednjo predsedujočo državo, za uresničevanje zastavljenih ciljev in ukrepov v okviru razvojno -partnerskega sodelovanja z Afriko. Pri tem bo lahko Slovenija s pridom uporabila in predstavila svoje izkušnje ter dobre prakse pri upravljanju migracijskih tokov iz JV Evrope (t.i. »Brdo proces«, sodelovanje v okviru Mediteranskega dialoga o tranzitnih migracijah).