Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

V Sloveniji smo začeli izdajati biometrične potne liste

V ponedeljek, 28. avgusta 2006, smo začeli v Sloveniji izdajati nove potne liste z vgrajenim čipom z zapisanim biometričnim podatkom o podobi obraza.

 

Slovenija uvaja biometrične potne listine zaradi uredbe Sveta EU o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih ter zaradi zahteve, ki so jo ZDA postavile državam z brezviznim režimom vstopa. Naročnik je izdelovalca potnih listin (podjetje Cetis iz Celja) prvič izbral z javnim razpisom in na ta način zagotovil preglednost in pogoje konkuriranja podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Državljanom veljavnih potnih listin ne bo potrebno zamenjati z novimi biometričnimi, saj bodo njihovi potni listi ostali v veljavi do izteka roka veljavnosti posameznega potnega lista.

Prvih sto potnih listov bomo podarili izžrebanim osebam. Med njimi je tudi Nelly Savić Špacapan iz Nove Gorice, ki je ravno v ponedeljek, 28. avgusta 2006, praznovala svoj prvi rojstni dan. Njeni starši so vlogo za potni list vložili na Upravni enoti Nova Gorica.

 

 

 

Hiter razvoj tehnologije zahteva tudi nadgrajevanje potnih listin z novimi, sodobnimi zaščitnimi elementi. Mednje spada tudi vključitev elektronskega medija (brezkontaktnega čipa) z imetnikovo biometrijo.


Biometrija je metoda avtomatske prepoznave osebe, ki temelji na fizičnih ali vedenjskih značilnostih. To so lahko obrazna oblika, prstni odtis, oblika ušesa, oblika linij prsta, linija gub na dlani, vzorec šarenice, struktura glasu, podpis, tipična drža itd. Zahtevane edinstvene biološke informacije o posamezniku, s katerimi se ugotavlja identiteta, imajo lahko na nek način funkcijo posameznikove EMŠO. Najbolj znana metoda biometrične identifikacije je biometrija prstnih odtisov, na potnih listih pa bo v prvi fazi uporabljena biometrična metoda prepoznave obraza.


Povod za širšo uporabo biometrije na potnih listih je odziv ZDA na teroristične napade, ki so se zgodili 11. 9. 2001. Po terorističnih napadih sta tako vlada kot javnost, ki v preteklosti ni bila naklonjena biometrični tehnologiji, izrazili potrebo po boljši in univerzalnejši identifikacijski tehnologiji.


Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA izvaja program za nadzor meje z imenom US-VISIT (United States Visitor and Immigrant Status Indicator Technology). Program predvideva zbiranje biometričnih podatkov vseh tujcev, ki za vstop v ZDA potrebujejo vizum. Ameriški kongres je leta 2002 skupini 27 držav Visa Waiver Programe (VWP), med katerimi je tudi Slovenija, omogočil, da njihovi državljani za poslovni ali turistični obisk ZDA do 90 dni ne potrebujejo vizuma, postavil pa je tudi zahtevo ter določil rok, do katerega morajo članice začeti izdajati potne liste z biometričnimi identifikacijskimi podatki, sicer bodo njihovi državljani ob vstopu v ZDA obravnavani tako kot državljani držav, ki za vstop potrebujejo vizum. Vsi potni listi, izdani po 26. 10. 2005, morajo biti strojno berljivi, vsebovati morajo tudi digitalizirano fotografijo (lepljena fotografija ni sprejemljiva). Strojno berljivi potni listi, izdani po 26. 10. 2006, bodo morali vsebovati čip z biometričnimi podatki.


EU se je na ameriške zahteve odzvala z Uredbo Sveta Evropske unije o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajajo države članice. Uredba je stopila v veljavo 18. 1. 2005. Določa, da morajo imeti potni listi, ki jih izdajajo države članice EU, vgrajen shranjevalni medij – čip z zadostno kapaciteto, na katerem bosta shranjena zapisa podobe obraza in prstnih odtisov v interoperabilni obliki. Obrazna prepoznava naj bi bila implementirana v 18 mesecih, dva prstna odtisa pa v 36 mesecih po sprejetju tehničnih specifikacij.


Uredba daje pravno podlago za nadgradnjo potnih listov z biometričnimi elementi tudi Republiki Sloveniji. Pri nadgradnji pa so, v povezavi z uredbo, izrednega pomena tudi zahteve Mednarodne organizacije za civilni letalski promet (ICAO), navedene v ICAO Doc 9303, o strojno berljivih potovalnih dokumentih oziroma tehnične specifikacije (poročila), ki se pripravljajo v skladu s standardi o uvajanju biometrije v potovalnih dokumentih. Tehnična poročila dajejo dodatne smernice za države, ki bodo uvajale in razvijale biometrijo v strojno berljive potne liste, za njihove imetnike, varnost in kontrolo na meji. Rešitve, ki izhajajo iz smernic EU, so za Republiko Slovenijo obvezujoče.


Republika Slovenija je morala kot članica VWP začeti izdajati biometrične potne liste do 26. 10. 2006, v nasprotnem primeru bi ZDA zanjo uvedle vizumski režim. Po rokih, ki izhajajo iz sprejete Uredbe EU (vezano tudi na sprejem tehničnih specifikacij), začenjamo z izdajo potnih listov z vgrajenim čipom z zapisanim biometričnim podatkom o podobi obraza, z dodanima prstnima odtisoma pa jih bomo začeli izdajati v roku 36 mesecev po sprejemu tehničnih specifikacij za prstne odtise, to je do 28. 6. 2009. 

Zaradi implementacije Uredbe je bil noveliran Zakon o potnih listinah (Uradni list RS, št. 3/2006, uradno prečiščeno besedilo). Novela zakona je ukinila dve vrsti potnih listin, in sicer skupinski potni list in vizum v pomorski oziroma brodarski knjižici. Zaradi uskladitve z Resolucijo predstavnikov vlad držav članic EU o enotnem formatu potnega lista so posamezna besedila na določenih straneh v obrazcu potnega lista natisnjena v vseh uradnih jezikih EU. Prav tako je bil dopolnjen tudi člen zakona, ki določa podatke na vlogi. Dodan je bil odstavek, ki določa, da potni list, diplomatski in službeni potni list vsebujejo tudi pomnilniški medij, na katerem je podoba obraza imetnika shranjena kot biometrični podatek. Sprememba je pomembna z vidika varovanja osebnih podatkov imetnika potne listine. Ustava RS in Zakon o varstvu osebnih podatkov namreč določata, da se lahko podatki o posamezniku zbirajo, obdelujejo in uporabljajo le na podlagi zakona ali njegove pisne privolitve.

  

O izdanih potnih listinah se vodita tako računalniška evidenca kot kartotečni register. Podatkom iz vloge, ki se vodijo v evidenci, je v 30. členu Zakona o potnih listinah dodana podlaga za vodenje podobe obraza imetnika potne listine, shranjene kot biometrični podatek. Novela zakona prav tako določa, da se podoba obraza imetnika potne listine, shranjena kot biometrični podatek, lahko uporablja le za preverjanje verodostojnosti potne listine in istovetnosti imetnika potne listine pri prehajanju državne meje. Določba varuje državljana pred uporabo ali zlorabo njegovih biometričnih podatkov v druge namene. 


Novela zakona zaenkrat vsebuje le podlago za izdajo potnih listov z biometričnim podatkom podobe imetnika. Ker bo biometrični podatek o dveh prstnih odtisih implementiran šele v drugi fazi, bo tudi pravna podlaga za odvzem in uporabo prstnih odtisov dodana kasneje. 


Postopek vložitve vloge se za državljana ne bo bistveno spreminjal. Vlogi bo moral priložiti eno fotografijo predpisane velikosti. Zahteve za ustrezno fotografijo pa bodo zelo stroge. Fotografi bodo prejeli točna navodila in prospekte z usmeritvami za izdelavo dobrih fotografij. 


Register listin bo prenesen v novo okolje in bo deloval na principu in v računalniškem okolju matičnega registra in registra stalnega prebivalstva. Upravne enote bodo na novo opremljene z optičnimi čitalniki (skenerji). Uradna oseba, ki bo sprejela vlogo za izdajo potnega lista, bo na tako imenovanem »zajemnem mestu« oz. mestu, kjer bo vloga sprejeta, skenirala tudi fotografijo in podpis vlagatelja. Zajeta fotografija in podpis bosta shranjena v evidenci skupaj z ostalimi podatki o osebi in njeni listini.


Cetis, ki je bil izbran na javnem razpisu za izdelovalca biometričnih potnih listin, bo lahko tako prevzel vse potrebne podatke za izdelavo potnega lista v elektronski obliki neposredno iz registra. To bo v praksi pomenilo, da bodo potni listi lahko izdelani in vročeni hitreje.

 

Druge informacije

 

Cena biometričnega potnega lista

Cena slovenskega biometričnega potnega lista se ne bo bistveno razlikovala od trenutno veljavne cene potnega lista, bo pa bistveno nižja od cene biometričnih potnih listov tujih držav.


Biometrični potni list za dojenčke

Državljan se ne bo mogel odločati med biometričnim in nebiometričnim potnim listom. Vsi izdani potni listi, tudi otroški, bodo biometrični.

 

Vsebina čipa

Na brezkontaktnem čipu, ki bo nevidno vgrajen v biografsko stran potnega lista, bodo shranjeni le tisti podatki, ki so tudi sicer vidno zapisani v potni list in biometrična fotografija imetnika. Državljan bo imel tudi pravico preveriti podatke, ki so o njem zapisani na čipu v biometričnem potnem listu.

 

Dostop do podatkov na čipu

Čip, ki bo v potnem listu, bo brezkontaktni. Bojazen državljanov, da bodo lahko njihove podatke, shranjene na čipu, prebrale neavtorizirane osebe, če bodo imeli potni list v torbici ali v žepu, je popolnoma odveč, saj bo čip »zaklenjen«. Podatke bo lahko prebrala le avtorizirana oseba na mejnem prehodu tako, da bo čip odklenila s posebno napravo preko OCR-B zapisa – biografsko stran potnega lista bo morala fizično položiti na čitalec zapisa.  Ob personalizaciji potnega lista in čipa bodo podatki zaščiteni in kriptirani z infrastrukturo javnih ključev (PKI) ter elektronskim podpisom, tako da bo imetnik biometričnega potnega lista varen pred njihovim spreminjanjem, brisanjem in zlorabami.

Čip je mogoče brati iz oddaljenosti do 10 centimetrov, ker pa obstaja možnost, da bi podatke brali tudi z večje razdalje (tudi do 10 metrov), je predviden še en varnostni mehanizem, ki bo zagotavljal, da nekdo ne more prebrati potnega lista, ki ga nosimo v žepu. Dostop do čipa bo mogoč le takrat, ko bo sistem na nadzorni točki (meji) prebral (poskeniral) vrstico OCR-B ali strojno berljiv zapis, na podlagi katerega bo »odklenjen« zapis podatkov na čipu. Čip v potnem listu se bo lahko torej odprl samo tako, da se bo položil na napravo za branje zapisa OCR-B. 

Da bi čip deloval povsod po svetu, je izredno pomembna tudi standardizacija zapisa podatkov na čipu. Iz navedenega razloga LDS  določa polja z biografskimi in biometričnimi podatki na čipu.

Bistvo biometričnga potnega lista je, da dodatno zavaruje dokument, zato je treba preprečiti, da bi bilo mogoče čip ponarediti ali zapisane podatke spremeniti. Skladno z evropskimi priporočili bo za zaščito na čipu zapisanih podatkov uvedeno asinhrono šifriranje z javnimi ključi oziroma PKI . PKI omogoča državi varovanje zaupnosti osebnih podatkov, medtem ko so na voljo za uporabo pri mejnih kontrolah. Kripcija podatkov zahteva, da bo skupen ključ (skriven ključ z asimetričnim algoritmom) posredovan na vse lokacije, kjer so lahko osebni in biometrični podatki, zapisani na čipu, odkriptirani. Poleg šifriranja podatkov bo uvedeno tudi digitalno podpisovanje izdajatelja, kar bo za morebitnega ponarejevalca predstavljalo še dodatno oviro.

 

Uporaba biometričnega potnega lista

Ob mejni kontroli se bo, s primerjavo na podobe osebe in podobe, shranjene na čipu v biometrični obliki, ugotavljalo le, ali je oseba, ki z dokumentom prehaja mejo, res oseba, ki ji je bil dokument izdan.

 

Navodila za ravnanje z biometričnim potnim listom

 

Biometrični potni list prinaša pomembne novosti in prednosti. Poleg grafičnih zaščitnih elementov ima novi biometrični potni list v podatkovno stran vgrajen čip, na katerem so shranjeni osebni podatki in slika imetnika. Pametni čip je dodatni zaščitni element, ki preprečuje ponarejanje. Na spodnjem delu podatkovne strani so prav tako zapisani imetnikovi osebni podatki, namenjeni strojnemu preverjanju avtentičnosti potnega lista. Z uvedbo biometričnega potnega lista je Republika Slovenija ohranila brezvizni režim z ZDA. Izdelan je v skladu s priporočili Evropske unije.

Slovenski potni list simbolno odraža zgodovino slovenstva. Na njegovih straneh je vrsta upodobitev iz slovenske preteklosti in kulture.

Potni list je identifikacijski dokument, ki ga občasno odpiramo pri prehodih državnih meja, z namenom lastne identifikacije in ga občasno fotokopiramo z namenom izdaje vizumov ali za druge administrativne namene.

Za ohranjanje kakovosti, zanesljivosti in obstojnosti biometričnega potnega lista v času njegove veljavnosti, je treba ravnati z njim kot z vsako drugo elektronsko napravo. Ta potni list vsebuje občutljivo elektroniko – brezkontaktni čip – zato je potrebno z njim ravnati v skladu z naslednjimi navodili:

- Potnega lista ne prepogibamo, ne trgamo ali nanj tudi kako drugače ne delujemo z mehansko silo.

- Potni list je priporočeno hraniti v namenskih ovitkih za nošnjo v prtljagi (kovček ali ročna torba) v ravnem položaju.

- Potnega lista ne izpostavljamo agresivnim kemikalijam.

- Potnega lista ne izpostavljamo nevarnim elektromagnetnim valovanjem ali visokim pritiskom.

Opozorila so namenjena pravilnemu ravnanju z biometričnim potnim listom, s čimer se zmanjša možnost, da bo neprimerno delovanje vplivalo na delovanje čipa.

 


Informativna brošura (pdf oblika)

 


Priporočila in navodila za izdelavo biometrične fotografije (pdf oblika)

 


Zvočni zapisi s predstavitve: minister Dragutin Mate, minister dr. Dimitrij Rupel in podjetje Cetis.