Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Svet EU za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju

Na Svetu ministrov za pravosodje in notranje zadeve, ki danes poteka v Bruslju, je bil v dopoldanskem delu predstavljen program finskega predsedovanja na področju pravosodja in notranjih zadev.

Prioriteta finskega predsedstva na področju notranjih zadev bo razprava o možnostih poenostavitve postopkov odločanja pri politikah III. stebra (policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah), t.i. "pasarelle", pravočasna vzpostavitev SIS II in VIS in začetek razprave o nadaljnjem razvoju enotnega azilnega sistema.

 

Komisar Frattini je predstavil štiri sporočila Komisije o implementaciji Haaškega programa, ki jih je Komisija sicer sprejela 28. junija. Ključno vprašanje, tako za države članice kot institucije, je večja učinkovitost odločanja v III. stebru, oziroma prehod na kvalificirano večino. S sporočilom je Komisija želela vzpodbuditi razpravo v državah članicah, prva izmenjava stališč pa je načrtovana za zasedanje neformalnega Sveta ministrov septembra v Tampereju. Večina držav članic, tudi Slovenija, do tega vprašanja še ni zavzela dokončnega stališča.

 

Na področju migracij je Komisija predstavila politični načrt urejanja ekonomskih migracij, kot tudi skupno politiko glede nezakonitega priseljevanja. Ministri so zaključili, da je ključnega pomena partnerstvo znotraj EU, kot tudi sodelovanje s tretjimi državami, da je razvoj v tretjih državah povezan z migracijami, obenem pa še poudarili, da je urejanje legalnih migracij lahko učinkovit način boja proti ilegalnim migracijam. Svet je pozdravil začetek dialoga na visoki ravni med EU in Afriko v Rabatu in nadaljevanje dialoga z ZN. Pozdravili so vlogo in aktivnosti Frontexa na zunanjih morskih mejah EU, glede na zadnje izredne razmere v Sredozemlju in na Atlantiku.

 

V okviru Mešanega odbora so ministri ponovno razpravljali o uredbi Sveta in Evropskega parlamenta o vzpostavitvi, delovanju in upravljanju s SIS II, predvsem o nekaterih nerešenih vprašanjih (deklaracija o dolgoročnem upravljanju s SIS II, prehodno obdobje za posredovanje podatkov iz SIS 1+ v SIS II).

 

Ministri so prvič razpravljali tudi o predlogu sklepa Sveta o vzpostavitvi, delovanju in upravljanju s SIS II, ki je sicer v veliki meri usklajen. Finsko predsedstvo bo poskušalo doseči politično soglasje glede celotnega "zakonodajnega paketa", tako da bi bila lahko pravna podlaga za delovanje SIS II sprejeta v prvem branju z Evropskim parlamentom meseca oktobra.

 

Ob tem je Slovenija ponovno opozorila na tehnične težave pri vzpostavitvi SIS II in pozvala k večji transparentnosti pri delu Komisije.

 

V predstavitvi stanja na področju ustanavljanja skupnih centrov za zbiranje vizumskih prošenj je Slovenija ponudila vodilno vlogo v nekoliko drugačnem pilotskem projektu, s katerim bi zagotovili mnogo večjo racionalizacijo pri zajemanju biometričnih podatkov. Slovenija je predlagala, da konzularnih predstavništev v državah EU ne bi opremljali z opremo za zajem biometrije, temveč bi za to poskrbela država gostiteljica. Slovenija bi s tem pilotskim projektom lahko začela takoj po uvedbi biometrije, zajemanje pa bi zagotovila v okviru MZZ.