Skoči na vsebino

NOVICA

Odziv MNZ na letno poročilo AI

Organizacija Amnesty International je v letnem poročilu, ki obravnava leto 2007, vnovič izpostavila vprašanje statusa oseb iz nekdanje SFRJ, ki po osamosvojitvi Slovenije niso zaprosile za državljanstvo RS ali si uredile statusa tujca na podlagi drugih možnosti, ki so jim bile ponujene.

AI v poročilu ponavlja stališče, ki smo ga že večkrat javno zavrnili in pojasnili razloge, zaradi katerih je prišlo do prenosa teh oseb iz registra stalnega prebivalstva v register tujcev. Večkrat smo že pisali o vseh možnostih, ki so jih te osebe imele po letu 1992, da bi si v Sloveniji uredile status, prav tako je Vlada RS ponudila novo možnost za ureditev tega vprašanja, to je predlog Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS.

Medtem ko se AI zavzema za možnost retroaktivne povrnitve stalnega prebivališča za vse osebe, ki so bile prenesene v register tujcev, Vlada RS nasprotno meni, da je potrebna individualna obravnava, saj je potrebno spoštovati pravico vsakogar, da izjavi, ali želi pridobiti tako dovoljenje, v nasprotnem primeru bi bila odločba, izdana brez zahteve stranke, nična, poleg tega pa se za vse osebe, ki so bile prenesene v register tujcev, ne ve, kje prebivajo, oziroma ali sploh še prebivajo v Republiki Sloveniji.


Dodajamo, da predlog Ustavnega zakona dopolnjuje 13. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je določal, da so državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23. 12. 1990 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in so tukaj tudi dejansko živeli, v pravicah in dolžnostih izenačeni z državljani Republike Slovenije (razen nakupa nepremičnin) do pridobitve državljanstva Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije oziroma do tedaj, ko so zanje začele veljati določbe Zakona o tujcih. To je tudi razlog, zaradi katerega se ne strinjamo s trditvami AI, da je predlog zakona diskriminatoren.

Ponovno zavračamo tudi trditev AI, da je med "izbrisanimi" leta 1992 še vedno na tisoče oseb brez slovenskega državljanstva ali dovoljenja za stalno prebivanje. Tako stališče izhaja tudi iz podatkov o številu vloženih vlog po letu 2003, ko je Ustavno sodišče s svojo odločbo št. U-I-246/02 odprlo rok za vlaganje prošenj za pridobitev statusa po ZUSDDD. Od aprila 2003 do 30. 4. 2008 je bilo namreč vloženih le 352 vlog.