Skoči na vsebino

NOVICA

Notranji ministri EU potrdili Evropski pakt o priseljevanju in azilu

Notranji ministri Evropske unije so danes na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju dosegli politični dogovor o Evropskem paktu o priseljevanju in azilu. "Pakt predstavlja nov skupni politični okvir za oblikovanje uravnotežene politike migracij in azila," je po njegovi potrditvi poudaril slovenski notranji minister Dragutin Mate. Pakt bo formalno sprejel Evropski svet na zasedanju 15. in 16. oktobra v Bruslju.

Evropski pakt o priseljevanju in azilu je sicer ena od prioritet francoskega predsedstva EU, ki je neformalne priprave na njegov sprejem začelo že v času ter ob podpori slovenskega predsedovanja v prvi polovici letošnjega leta. "Slovenija verjame, da bo pakt prispeval k oblikovanju skupnih ciljev politike priseljevanja in azila, ki jih ima EU kot celota, hkrati pa so zelo pomembni za vsako državo članico posebej. Zdaj se bo treba lotiti njegove implementacije," je dejal minister Mate.

 

Temeljni cilji pakta so organizacija zakonitega priseljevanja na način, ki upošteva prioritete, potrebe in možnosti sprejema za vsako članico ter ki spodbuja integracijo, nadzor nad nezakonitim priseljevanjem, tudi skozi vračanje nezakonitih priseljencev v države izvora ali tranzita, učinkovito upravljanje zunanjih meja EU, vzpostavitev evropskega azilnega sistema ter oblikovanje partnerstev z državami izvora in tranzita s pospeševanjem njihovega razvoja.

 

"Pri zakonitem priseljevanju Slovenija pozdravlja jasen namen uravnavanja ekonomskih migracij v EU, ki omogoča zadovoljevanje potreb trga dela  posameznih članic, pri tem upošteva pravice in potrebe priseljencev ter jasno izpostavlja prednostno obravnavo državljanov EU ob vstopu na trg delovne sile," je o prvem cilju povedal minister, pri drugem pa opozoril na pomen možnosti za prostovoljno vrnitev oziroma na vračanje skladno s pravili, kot jih opredeljuje v času slovenskega predsedovanja sprejeta direktiva o vračanju.

 

 

 (Avtor Thierry Monasse)

 

Na zasedanju, ki je bilo posvečeno izključno vprašanjem priseljevanja in azila, so ministri obravnavali tudi predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve za visokokvalificirane delavce, na kratko direktivo o modri karti. Dogovoru so se že močno približali, o dveh preostalih odprtih vprašanjih pa se bo razprava nadaljevala na delovni ravni, potem pa se bo direktiva znova vrnila v obravnavo ministrom.

 

Cilj direktive o modri karti je enotno urediti in olajšati pogoje vstopa, bivanja in mobilnosti za visokokvalificirane delavce iz tretjih držav, s čimer bi EU zanje postala privlačnejša. Modra karta bo enoten dokument, ki bo imetniku dovoljeval tako bivanje kot delo v članici, ki bo dokument izdala, po 18 mesecih pa mu bo omogočala tudi mobilnost v drugih članicah Unije. "Direktiva pa na noben način ne bo vodila v reguliranje plač na ravni EU," je posebej poudaril minister Mate, kot drugi pomembni element direktive pa izpostavil prednostno obravnavo državljanov EU pri dostopu do trgov dela.

 

Ministri so danes opravili tudi razpravo o posledicah odločitve Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Metock in drugi proti Irski na boj proti nezakonitemu priseljevanju - k temi se bodo vrnili, ko bo Evropska komisija pripravila temeljito analizo posledic odločitve, ki se sicer nanaša na direktivo o prostem gibanju. Brez razprave so ministri potrdili zaključke na temo reševanja problema iraških beguncev ter v njih na znanje vzeli namero Evropske komisije, da bo v Siriji in Jordaniji izvedla misijo za preučitev vprašanj preseljevanja iraških beguncev, obenem pa so ponovno izrazili upanje, da se bo večina beguncev lahko vrnila v svojo državo.