Skoči na vsebino

NOVICA

35. redna seja Vlade RS

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju ter besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih ter oba predloga poslala v obravnavo in sprejetje v Državni zbor po rednem postopku.

 

Osnovni razlog predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o orožju je v sprejetju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive Sveta o nadzoru nabave in posedovanja orožja.

 

Pri tem so bistvene naslednje vsebinske spremembe:
- Med prepovedano orožje je uvrščeno orožje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine, in izdelano novo orožje, ki nima predpisanih označb.
- Natančno je določeno, kako mora biti označeno novo izdelano orožje oziroma kateri podatki se morajo nahajati na orožju oziroma na njihovih bistvenih sestavnih delih.
- Opredeljena sta pojma nedovoljene proizvodnje in trgovine z orožjem.
- Vsi trgovci z orožjem bodo morali do konca leta 2014 preiti na računalniško vodenje evidenc, ki bodo povezane tudi s centralnim računalnikom. To bo omogočalo organom nadzora vpogled v evidence trgovcev, s tem pa bo omogočena sledljivost orožja od njegovega nastanka do končnega uporabnika.
- Predvideva se ponovna tretja možnost za legalizacijo orožja, ki ga posamezniki posedujejo brez ustreznih listin, pri čemer je obdobje legalizacije omejeno na tri mesece po uveljavitvi zakona.
- Jasno je opredeljena razmejitev pristojnosti za nadzor nad izvajanjem zakona in vodenjem postopka o prekršku med posameznimi organi nadzora.
- Po novem bo zakon omogočal Policiji nadzor tudi nad hrambo orožja pri tistih posameznikih, ki zbirajo orožje (t. j. zbirateljih) in v zbirki poseduje tudi orožje iz kategorije A (kot je npr. avtomatsko strelno orožje ali vojaško orožje).

 

Sprememba Zakona o javnih zbiranjih je potrebna zaradi uskladitve zakona s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, katere podpisnica je tudi Slovenija.

 

- Sprememba bo omogočala, da bodo državljani tretjih držav lahko organizirali javna zbiranja pod enakimi pogoji kot Slovenci ali državljani drugih držav EU.
- V zakon so vgrajena nekatera posebna postopkovna pravila, ki bodo omogočala hitrejšo izvedbo postopkov za izdajo dovoljenj za shod ali prireditev in s tem lažje uresničevanje z Ustavo zagotovljene pravice do mirnega zbiranja.
- Predlog  zakona določa, da bodo morali organizatorji športnih prireditev članska tekmovanja klubov druge ali tretje državne lige v kolektivnih športnih panogah prijavljati na policiji tudi v primeru, da jih organizirajo kot svojo društveno dejavnost v svojih športnih objektih. Tudi na tovrstnih športnih tekmovanjih opažamo namreč vse več nasilja, zato je treba zagotoviti možnost ukrepanja policije, da ne pride do ogrožanja življenja ali zdravja ljudi in da se zagotavlja javni red.
- Predlog zakona jasneje določa zavezance, ki morajo na določenih prireditvah, ki jih redno organizirajo v okviru svoje registrirane dejavnosti (diskoteke, nočni klubi) zagotavljati red z varnostniki. Varnostnike morajo zagotavljati ne samo gospodarske družbe in podjetniki, kot doslej, temveč tudi drugi zavezanci, kot so društva in tisti, ki tovrstne prireditve opravljajo zunaj gostinske dejavnosti (brez strežbe hrane in pijače).
-Predlog zakona določa tudi možnost nadzora in pooblastila za ukrepanje policije v primeru, ko organizator dovoli vstop večjega števila udeležencev, kot je zmogljivosti prireditvenega prostora, kar bi lahko predstavljalo ogrožanje varnosti ljudi.

 

Pri obeh spremembah zakonov smo tudi ustrezno povečali globe za kršitev zakonov.