Skoči na vsebino

NOVICA

Katarina Kresal o preprečevanju nasilja nad ženskami: skrajni čas je, da ukrepamo

Ministrstvo za notranje zadeve je v sodelovanju z nevladnimi organizacijami 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, zaznamovalo s široko zastavljeno kampanjo proti nasilju nad ženskami.

 

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto GPU Tatjana Mušič, predstavnica Društva SOS telefon Špela Veselič in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin so na današnji novinarski konferenci predstavile omenjeno kampanjo.

 

Špela Veselič iz Društva SOS telefon, Kataja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in Tatjana Mušič z Generalne policijske uprave na novinarski konferenci

 

V okviru kampanje je ministrstvo pripravilo TV spot. "Ni samo film, je tudi realnost in ta je včasih še dosti hujša," je ob začetku novinarske konference poudarila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. S spotom želimo v naslednjih dneh opozarjati slovensko javnost na pomembnost prijavljanja nasilja v družini. S tem problem sicer še ne bo rešen, bo pa narejen prvi korak. Ženskam namreč največkrat zmanjka poguma za ta korak. "Pozivamo vse tiste, ki so opazovalke in opazovalci nasilja, da ga namesto žrtev prijavijo policiji in s tem pomagajo nasilju narediti konec," je dejala ministrica Katarina Kresal.

 

V letošnji kampanji o preprečevanju nasilja nad ženskami sodelujejo Ministrstvo za notranje zadeve, Policija in štiri nevladne organizacije, to so Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, Društvo Ženska svetovalnica in Društvo za nenasilno komunikacijo.

 

Poleg TV spota pa smo v ta namen pripravili tudi plakate, letake, brošure, nalepke za policijska vozila in avtomobile drugih državnih organov, razstave (na fotografiji ogled razstave v vitrinah Ministrstva za notranje zadeve), predvsem pa veliko število strokovnih posvetov.

 

Ogled vitrin

 

Ministrstvo za notranje zadeve je v tem mandatu začelo s popolnoma drugačno filozofijo. Na veliko je odprlo vrata nevladnim organizacijam, še posebej na tako pomembnih temah kot je nasilje v družini. "Ravno z njimi smo prišli do tega, da moramo narediti širšo in bolj odmevno akcijo," je povedala ministrica.

 

Ker je treba slišati, kaj se dogaja v realnem življenju, ker nas žrtve same pogoste opozorijo na probleme, ki jih sami nismo zaznali, se je ministrica na pobudo nevladnih organizacij srečala z nekaterimi žrtvami nasilja. "Zgodbe, ki so jih žrtve predstavile, so tragične in težko si predstavljamo, da se to dogaja za zidovih urejenih družin," je povedala ministrica. Na sestanku so žrtve izpostavile nekatere probleme: da državni organi prepogosto klica ne vzamejo dovolj resno, da imajo neprimeren odnos do žrtev, da so sodni postopki predolgi, da se ženske umaknejo v varno hišo, kjer lahko bivajo največ eno leto, postopki pa v tem času še niso končani. Tako se pogosto zgodi, da žrtve v tem času ostanejo brez vsega in se poleg že siceršnjega slabega stanja morajo soočati z revščino. Varne hiše pogosto niso dovolj varne, saj ni sistemsko poskrbljeno za njihovo varovanje, zato moramo, po besedah ministrice, tudi zakonodajalci napeti vse sile za nadgradnjo funkcioniranja teh hiš in omogočiti drugačne, hitrejše individualne rešitve, da se ženske ne počutijo ogrožene. Pogosto zato, da jih storilec ne bi našel, ženske nehajo hoditi v službo, zato se soočajo s hudimi socialnimi problemi. Pogosto se ukrepi prepovedi približevanja izkažejo za neučinkovite in nimajo dovolj rigoroznih posledic, ki bi jih morali izrekati ustrezni državni organi. Poleg tega se žrtve pogosto srečajo še z drugimi problemi, z diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin (starost, nacionalna pripadnost, veroizpoved ...).

 

"Vem, da so načeloma ženske pogumne, se želijo soočiti s problemom, ampak zmanjka jim tista mala pomoč s strani družbe, sosedov, prijateljev, ki vsak dan poslušajo, pa nič ne naredijo. Zato je skrajni čas, da nehamo samo poslušati in ukrepamo, dvignemo slušalko in odtipkamo 113. To bo morda rešilo kakšno življenje," je zaključila ministrica Katarina Kresal.

 

Policistka na Prešernovem trgu mimoidoče z letaki opozarja na problem nasilja nad ženskami

 

Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto pri Generalni policijski upravi Tatjana Mušič je predstavila statistične podatke Policije. "Ti kažejo, da smo na dobri poti, da se na to temo veliko dela oziroma podatki kažejo na napredek v celotni družbi in v policiji," je dejala Tatjana Mušič. V zadnjih letih se vztrajno povečuje število kaznivih dejanj nad ženskami in število kaznivih dejanj, ki jih v Policiji beležijo kot nasilje, ki se dogaja v družini. To pa zato, ker so ženske najpogosteje žrtve kaznivih dejanj znotraj njihovih družin, storilci pa so največkrat njihovi partnerji, možje in bivši partnerji.

 

"V Policiji smo naredili v zadnjih letih veliko za dvig strokovnosti. Ti podatki niso samo odraz aktivnosti in prizadevanja Policije, so tudi odraz boljše zakonodaje, to je žrtvam bolj prijazne in prilagojene zakonodaje, in so odraz povečanja občutljivosti družbe, za kar imajo pomembne zasluge nevladne organizacije in civilna družba," je zaključila Tatjana Mušič.

 

Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin je povedala, da želijo s 16-dnevnimi akcijami na problem nasilja nad ženskami opozoriti tako, da žrtev v iskanju pomoči ne bi ustavilo, ampak spodbudilo. Želimo  jih opogumiti z zgodbami o dobrih praksah in jim pokazati, da je državnim organom mar, kaj se dogaja z njimi in kakšna je pomoč, ki jim je na voljo.

 

"Alarmantni so nekateri podatki, da samo 5 % vseh žrtev nasilja kadarkoli išče pomoč. Zato je pomembno, da na njihove tihe krike za štirimi stenami opozarjamo mi. In to je naš namen letošnje kampanje," je poudarila Katja Zabukovec Kerin.
  

Vsa vozila policije bodo v teh 16 dneh opremljena s posebnimi nalepkami. To je pomembno, saj žrtve velikokrat ne verjamejo, da jim bo Policija stala ob strani. Prav tako bodo po vseh policijskih postajah, centrih za socialno delo in drugih javnih ustanovah viseli plakati, ki bodo opozarjali na akcije. Danes bodo policistke in policiste delili priložnostne letake ljudem po celi Sloveniji. Zaposleni v javni upravi so danes prejeli sporočilo o nasilju nad ženskami, ki vsebuje najpogostejša vprašanja in odgovore. Poteka tudi velika akcija v Kliničnem centru v Ljubljani, kjer bodo proti nasilju nad ženskami danes imele posebno prireditev medicinske sestre. Informativni materiali so dodani nekaterim brezplačnim časopisom, izšle so razne informativne brošure. "Vse z namenom, da bi tokrat na nasilje res opozarjali drugače. Ne prek zgodb, ampak pozitivnih informacij, ki ženske opogumljajo, ki jim dajejo navodila, kaj lahko naredijo in ki jim dajejo upanje," je zaključila Katja Zabukovec Kerin.

 

Organizatorji in podporniki kampanje

 

"Nasilje nad ženskami in deklicami je problem, ki ima razsežnosti pandemije. Po nekaterih podatkih nasilje pri ženskah v starosti od 15 do 44 let povzroči več smrti in invalidnosti kot rak, malarija, prometne nezgode in vojne skupaj," je povedala predstavnica Društva SOS telefon Špela Veselič. Poznamo različne vrste nasilja nad ženskami: nasilje v družini, spolna zloraba deklic v šolah, pohabljanje ženskih spolnih organov, spolno nadlegovanje na delovnem mestu, posilstvo. 80 % vseh ljudi, s katerimi se trguje, je ženskega spola, večina od njih postane žrtev trgovine z ljudmi za namen spolnega izkoriščanja. Najmanj ena od treh žensk na svetu je že bila pretepena, prisiljena v spolni odnos ali drugače zlorabljena v svojem življenju. Povzročitelj je ponavadi mož, partner ali nekdo, ki ga ženska pozna. Ena od štirih žensk doživi telesno ali spolno nasilje med nosečnostjo. Nasilje nad ženskami je način, kako ženske socialno omejimo in jih zapremo med štiri stene doma. Ženske, ki doživljajo nasilje, se ne morejo svobodno odločati in razvijati svojih talentov, ambicij in želja. Ne upajo si razmišljati o nadaljevanju šolanja, razvijanju kariere in tudi političnemu udejstvovanju. Imajo neenake možnosti, saj so vsa njihova prizadevanja usmerjena v zagotavljanje varnosti zase in otroke, če jih imajo.

 

Po ocenah v Sloveniji v tem trenutku od 20 do 25 % žensk doživlja nasilje s strani svojega intimnega partnerja. Po podatkih Policije je bilo v obdobju 2000–2008 72 % ubitih ali umorjenih v partnerskih zvezi ženskega spola. Ubite ali umorjene so bile s strani partnerja, bivšega partnerja ali zakonca.

 

Slovenija je opravila veliko delo v zadnjih letih na področju obravnave nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Generalni sekretar OZN Ban ki Moon pravi: "Obstaja ena univerzalna resnica, ki velja za vse države, kulture in skupnosti. Nasilje nad ženskami ni nikoli sprejemljivo, nikoli opravičljivo, do njega ne smemo nikoli biti strpni."

 

V času letošnjih mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami pa nevladne organizacije iz Zveze za nenasilje, Policija in Ministrstvo za notranje zadeve pravimo: "Slišite, da se dogaja nasilje nad ženskami. Prenehajte samo poslušati in ukrepajte."

 

Akcije proti nasilju nad ženskami so del svetovne kampanje za pravice žensk, ki se zaključijo 10. decembra, s svetovnim dnevom človekovih pravic.

 

Zvočni posnetek (.mp3)

 


Ustavimo nasilje: informativna brošura

 


Več o kampanji