Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Državni sekretar MNZ Goran Klemenčič na zasedanju Sveta EU za notranje zadeve v Bruslju

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič se danes v Bruslju udeležuje zasedanja Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve. Na njem je bila sprejeta formalna odločitev, da se z 19. decembrom letos za državljane Srbije, Črne gore in Makedonije ukine vizumska obveznost za potovanja v Evropsko unijo.

Državni sekretar Klemenčič je odločitev označil za zgodovinsko, obenem pa izrazil zadovoljstvo, da je bila sprejeta, tudi zato, ker je bila Slovenija pobudnica procesa vizumske liberalizacije za Zahodni Balkan.

"Odločitve smo zelo veseli, sploh glede na to, da smo bili pobudniki tega procesa. Še posebej smo veseli, ker je bil sprejet naš predlog, da začne odprava vizumov veljati že 19. decembra in ne šele 1. januarja, kar ima simbolen pomen," je dejal državni sekretar Klemenčič. Obenem je izpostavil, da bo liberalizacija poenostavila medsebojne odnose med prebivalci držav iz regije in EU, olajšala bo gospodarsko, znanstveno, kulturno sodelovanje, hkrati pa gre za pomemben korak v približevanju držav Zahodnega Balkana EU.

Čeprav novi režim ukinja vizumsko obveznost za tri naštete države, morajo njihovi državljani skladno z evropsko zakonodajo, ki ureja vstop v schengensko območje brez notranjih meja, izpolnjevati zahtevane vstopne pogoje.


Prav tako proces še ne bo zaključen, dokler ne bo zajemal vseh držav v regiji. Bosna in Hercegovina ter Albanija že dobro napredujeta pri izpolnjevanju postavljenih kriterijev:  »Če bodo vsi kriteriji izpolnjeni po pričakovanjih, bi lahko ti dve državi v brezvizumski režim vstopili do poletja prihodnje leto,« je ocenil Klemenčič. Opozoril je tudi, da ne gre pozabiti niti na Kosovo: »Potrebno je najti način, da se Kosovo ne glede na vprašanje statusa vključi v proces, saj bo to okrepilo varnost v regiji.«

Svet je sicer na področju notranjih zadev na zasedanju, zadnjem v času švedskega predsedstva, obravnaval že vrsto drugih zadev. Tako so ministri razpravljali o novem večletnem programu za področje pravosodja in notranjih zadev, to je t. i. Stockholmskem programu, ki ga bo predvidoma dokončno na decembrskem zasedanju potrdil Evropski svet. Program Slovenija podpira, izpostavlja pa, da mora temeljiti na ambicioznih, a realnih ciljih. Da bodo cilji lahko izpolnjeni, je potreben sistematičen pristop pri sprejemanju aktov, ki bo opredeljen v akcijskem načrtu.

Pri oblikovanju tega načrta bo Slovenija aktivno sodelovala, še posebej na področjih razvoja informacijskih sistemov, vzhodno-izhodnega sistema, pri vizumski vzajemnosti in sodelovanju z državami Zahodnega Balkana. Program zajema tudi ustanovitev nove agencije za operativno upravljanje velikih informacijskih sistemov, ki jo Slovenija podpira in meni, da bi njen sedež moral iti v eno izmed novih članic.

Predsedstvo in Evropska komisija sta ministrom danes tudi poročala o trenutnem stanju pri vzpostavljanju vizumskega informacijskega sistema (VIS), kjer v procesu prihaja do manjših zamud, vendar je ob predpostavki, da bodo članice izpolnile svoje zaveze, vendarle pričakovati, da bo do vzpostavitve prišlo do konca prihodnjega leta. Tudi vzpostavljanje schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SISII) ne poteka gladko. Že junija letos je Svet sicer skleni, da se projekt vzpostavljanja SISII nadaljuje, a z jasnimi mejniki, v primeru neizpolnitve katerih je predviden prehod na razvoj alternativne rešitve. Ti sklepi so veljavni in rezultati testiranj kriterijev iz prvega mejnika bodo znani v začetku leta 2010, na tej podlagi pa bo sprejeta odločitev, kako naprej.