Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Državni sekretar mag. Goran Klemenčič na neformalnem zasedanju Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v Toledu

Državni sekretar mag. Goran Klemenčič se je danes, 21. januarja 2010, v Toledu udeležil neformalnega zasedanja Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve. Na zasedanju so razpravljali o osnutku Strategije notranje varnosti, boju proti terorizmu ter legalnih migracijah in integraciji po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

 

Strategija notranje varnosti

 

V Stockholmskem programu je bistven poudarek na t. i. Strategiji notranje varnosti, ki bo predstavljala del splošne koherentne varnostne strategije EU skupaj z Evropsko varnostno strategijo iz leta 2003. Slovenija podpira osnutek dokumenta predsedstva, saj predstavlja prvi korak k oblikovanju koherentne Strategije notranje varnosti in hkrati zagotavlja medsebojno povezan pristop držav članic pri zagotavljanju notranje varnosti v prihodnosti.

 

Na zasedanju so ministri podprli osnutek dokumneta, ki predstavlja prvo fazo oblikovanja evropskega modela notranje varnosti na prioritetnih področjih, kot so organiziran krimial, terorizem, računalniška kriminaliteta in odzivanje na krizne situacije, kot so npr. velike naravne nesreče. Komisija in več delegacij, tudi Slovenija, so poudarile, da je treba v naslednjem koraku strateške smernice konkretizirati. Komisija bo tako še letos pripravila sporočilo na to temo, Slovenija pa je predlagala implementacijo strategije v obliki akcijsko usmerjenih dokumentov.

 

Boj proti terorizmu 

 

Boj proti terorizmu ostaja visoko na agendi EU. Prizadevanja za pripravo, predvsem v preventivo usmerjenih ukrepov, se nadaljujejo tako na ravni EU kot na ravni posameznih držav članic. Po koncu razprave o boju proti terorizmu so ministri držav članic EU, podpredsednik Evropske komisije Jaques Barrot in ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Janet Napolitano sprejeli skupno deklaracijo, s katero se bo podprlo nadaljnje čezatlatsko sodelovanje v skupnemu boju proti terorističnim grožnjam. Izjava je bila pripravljena kot odziv na neuspešen teroristični napad 25. decembra na letalu iz Amsterdama v Detroit, ki mu je sledila tudi znana razprava o uvedbi t. i. body scannerjev.

 

Slovenija izjavi ni nasprotovala, je pa državni sekretar mag. Goran Klemenčič poudaril, da takojšen, impulziven odziv na krizne situacije ne prinaša vedno pravih in dobrih rešitev. Brez temeljitega premisleka o ravnovesju med varnostjo, zasebnostjo, zagotavljanjem človekovih pravic in dostojanstva ter prostim pretokom oseb, kot eno temeljnih vrednot EU, ne moremo sprejemati ukrepov za področje celotne EU. Taki ukrepi lahko ogrozijo vrednote, zapisane v primarnem pravu EU in Listini o temeljnih pravicah, ki je z Lizbonsko pogodbo postala pomemben del evropskega pravnega reda. Še posebej moramo biti previdni pri uvajanju novih tehnologij, kjer je treba preučiti dolgoročne učinke različnih ukrepov in predvsem njihovo možnost poseganja v občutljive sfere, kot so pravica do zasebnosti, človekovo dostojanstvo in zdravje ljudi. Ključnega pomena je tudi preučitev sorazmernosti ukrepov, t. j. predvsem koliko določen ukrep dejansko pripomore k učinkovitejšemu odkrivanju oseb, ki lahko predstavljajo teroristično grožnjo.

 

O tem je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal predsedujočmu španskemu ministru Alfredu Perezu Rubalcabu poslala pismo in mu še pred današnjim zasedanjem pojasnila stališče Republike Slovenije.

 

Priseljevanje 

 

Popoldne bodo ministri razpravljali o prenovljenem okviru evropske politike priseljevanja, ki bo v luči nove Lizbonske pogodbe in na podlagi že sprejetih dokumentov (Evropski pakt o azilu in priseljevanju, Stockholmski program) začrtal nove smernice, ki bodo bolje upoštevale potrebe in zmožnosti držav članic. Treba je ustvariti nove priložnosti za zakonite priseljence in zagotoviti sankcioniranje tistih, ki kršijo zakonodajo (npr. vračanje priseljencev, sankcije zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence). Na področju vključevanja Republika Slovenija podpira izmenjavo dobrih praks in izkušenj med državami članicami.

 

Republika Slovenija ima že vzpostavljeno pravno podlago za izvajanje integracije (Zakon o tujcih in Uredba o integraciji tujcev), ustanovljen je bil svet, ki združuje predstavnike pristojnih ministrstev in nevladnih organizacij ter skrbi za usklajeno in učinkovitejše izvajanje ukrepov za integracijo tujcev, izvajajo pa se tudi programi, ki vključujejo brezplačno učenje slovenskega jezika in seznanjanje s slovensko zgodovino, s kulturo in z ustavno ureditvijo. V te programe so kot soizvajalci vključene tudi nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe.

 

Evidence letalskih potnikov 

 

Državni sekretar mag. Goran Klemenčič je v imenu ministra za pravosodje Aleša Zalarja, v čigar pristojnost sodi področje evidence letalskih potnikov, francoskemu ministru Briceu Hortefeuxu predal pismo, v katerem je izraženo stališče Republike Slovenije do tega vprašanja. Slovenija se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev sistema izmenjave podatkov na ravni EU, saj tovrstna izmenjava podatkov že poteka s tretjimi državami, kot so ZDA, Avstralija ... Obenem pa Slovenija poudarja, da je pred dokončno odločitvijo treba razrešiti še nekatera občutljiva vprašanja, kot so čimkrajši rok hrambe podatkov in pa posebno varstvo t. i. občutljivih osebnih podatkov (narodnost, vera, zdravstveni podatki ...).