Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejet zakon o izbrisanih

S sprejetjem zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji je končana tudi druga faza reševanja vprašanja statusa izbrisanih.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v uvodni predstavitvi v državnem zboru povedala: "Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, dovolite mi, da vam na kratko predstavim novelo Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.

 

Predstavljam vam zakon, ki bi moral biti po odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2003 sprejet najkasneje do oktobra 2003, torej pred več kot šestimi leti.

 

Namen zakona je skladno z vrsto odločb Ustavnega sodišča in v duhu slovenske ustave, po kateri je Slovenija pravna in demokratična država, ki spoštuje človekove pravice, celovito urediti tisti del krivic izbrisanim prebivalcem RS, ki se nanašajo na njihov odvzet status leta izpred 18 let.  

 

Poleg izvrševanja ustavnih odločb predlog zakona odpravlja tudi določene pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi ob izvajanju zakona in izdajanju dopolnilnih odločb in ki so prav tako posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva državljanov drugih republik nekdanje SFRJ.

 

Temeljne rešitve zakona so naslednje:

 

• Določa pogoje, pod katerimi lahko tujec, ki je bil na dan, 25. 6. 1991, državljan druge republike nekdanje SFRJ in ki dovoljenja za stalno prebivanje v naši državi še nima, ne glede na določbe Zakona o tujcih, pridobi dovoljenje za stalno prebivanje.

 

• Določa, v katerih primerih se šteje, da so imeli državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj, to je od prenehanja prijave stalnega prebivališča dalje.

 

• Nadalje določa merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in katere odsotnosti iz države pogoja dejanskega življenja ne prekinejo.

 

• Na novo je urejena izdaja dovoljenja za stalno prebivanje tudi za otroke izbrisanih, ki so se rodili v Republiki Sloveniji po 25. 6. 1991 in ki v Republiki Sloveniji dejansko živijo od rojstva dalje.

 

• Na novo je urejena izdaja posebne, dopolnilne odločbe za izbrisane, ki so bili v zadnjih 18 letih po izbrisu sprejeti v slovensko državljanstvo, ne da bi jim bilo pred tem izdano dovoljenje za stalno prebivanje. Po mnenju predlagatelja mora biti tudi za njih urejena možnost pridobitve posebne odločbe za nazaj. V nasprotnem primeru so namreč v slabšem položaju od tistih izbrisanih, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje in katerim so bile dopolnilne odločbe izdane že na podlagi odločbe Ustavnega sodišča.

 

• Zakon določa triletni rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, postopke bodo individualno vodile upravne enote.

 

Predlagam, da Državni zbor predlagani zakon sprejme. Če ne iz etične zaveze do ljudi, ki jim je pred 18 leti novonastala država storila krivico, pa iz spoštovanja do slovenske ustave. S tem zakonom ničesar nikomur ne podarjamo, ne odškodnin, ne državljanstev, ne volilne pravice. Odpiramo zgolj pravno korektno in po mnogih letih edino možno pot za ureditev statusa ljudem, ki so bili pred mnogimi leti protipravno izbrisani. Nič več in nič manj.

 

Da to počnemo 18 let po izbrisu in 7 let po tem, ko nam je popravo kršitev človekovih pravic naložilo ustavno sodišče, je dejstvo, ki govori samo zase. Je dejstvo, ki obsoja nadaljnje sejanje populizma o špekulatnih in vojnih zločincih, obsoja vzbujanje netolerance ter strašenje ljudi z milijonskimi odškodninami.

 

Upanje umre zadnje. Želim si spodobne in dostojne razprave.

 

Prav tako predlagam, da Državni zbor sprejme sklep, da se zaradi obsega sprememb pripravi tudi uradno prečiščeno besedilo zakona, ki ga zbor potrdi."