Skoči na vsebino

NOVICA

Državni zbor sprejel dopolnitve Zakona o policiji

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je danes, 8. marca 2010, v uvodni predstavitvi predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o policiji v Državnem zboru RS povedala:

"Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, dovolite mi, da vam na kratko predstavim dopolnitev Zakona o policiji.


Nacionalni preiskovalni urad, kot vsi veste, že obstaja in dela. Formalno je bil ustanovljen 14. 11. 2009, ko je začel veljati vladni Akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji. Z delom je začel 1. 1. 2010.
 
Nacionalni preiskovalni urad je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na državni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področja gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije; v določenih primerih pa tudi organizirane kriminalitete, kriminalitete, povezane z novimi informacijskimi tehnologijami ter zahtevnejših oblik klasične kriminalitete (npr. posamezni umori ali ropi). Obenem vzporedno s kriminalističnim preiskovanjem posameznih kaznivih dejanj vodi tudi finančne preiskave z namenom identifikacije, izsleditve in zavarovanja premoženjske koristi, nastale s kaznivimi dejanji.

 

V prvi fazi je z delom začelo 25 preiskovalcev in trije vodje preiskav, ki so bili izbrani izmed 160 prijavljenih kandidatov iz vrst policije. Po zapolnitvi vseh delovnih mest bo v NPU zaposlenih 7 vodij preiskav in 70 preiskovalcev, skupaj s strokovno-tehničnim osebjem bo tako zaposlenih 86 ljudi, pri konkretnih zadevah pa se bodo zaposlenim po potrebi pridružili tudi zunanji strokovnjaki.

 

Ker je urad del policije, imajo njegovi preiskovalci status policista kriminalista, njihove naloge in pooblastila temeljijo na Zakonu o policiji in Zakonu o kazenskem postopku, tako kot to velja za vse ostale kriminaliste.

 

Ustanovitev urada torej ni zahtevala sprememb obstoječe zakonodaje. Predlogi dopolnitev Zakona o policiji zagotavljajo, da se z organizacijskega vidika zagotovi še večja operativna samostojnost urada in specifičen položaj zaposlenih v njem.
 
Dopolnitve Zakona o policiji tako prinašajo naslednja zagotovila in izboljšave:

 

- Izbor direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, ki ga bo imenoval generalni direktor policije, bo pri odločitvi vezan na pozitivno mnenje posebne strokovne komisije, sestavljene iz predstavnika državnotožilskega sveta, predstavnika Urada RS za preprečevanje pranja denarja in priznanega neodvisnega strokovnjaka s področja dela varnostnih organov, kriminalistike, kazenskega prava ali dela organov odkrivanja in pregona, ki ga bo imenoval minister, pristojen za notranje zadeve;

 

- Kandidat za direktorja bo moral med drugim izpolnjevati tudi kriterij, da je mogoče na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da bo funkcijo opravljal strokovno, pošteno in vestno ter da bo varoval ugled, nepristranskost, zakonitost delovanja in operativno avtonomnost.

 

Poudarjam, da je Nacionalni preiskovalni urad projekt, ki ima zelo široko strokovno podporo med pristojnimi državnimi institucijami in organi. Projekt je nastal znotraj stroke, na podlagi širokega strokovnega konsenza, podkrepljenega tudi s priporočili organizacij kot so OECD, EUROPOL, Svet Evrope in GRECO.

 

Dejstvo, da je preteklo zgolj eno leto od prve zaveze, da bo novo vodstvo ministrstva za notranje zadeve skupaj s policijo in drugimi pristojnimi državnimi organi vzpostavilo institucionalne, kadrovske in finančne pogoje za trajnostni kakovostni preboj na področju preiskovanja zahtevnega gospodarskega in finančnega kriminala, pa do tega, da je NPU postal operativen, ga verjetno postavlja ob bok najhitreje izpeljanim državnim projektom tovrstnega obsega."