Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada podprla odgovor ministrice Katarine Kresal na vloženo interpelacijo

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti, ki je bila vložena zoper ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, in podprla odgovor ministrice, v katerem je argumentirano na 59 straneh odgovorila na vse očitke.

Skupina osemintridesetih poslank in poslancev Državnega zbora s prvopodpisanim Jožetom Tankom je na podlagi drugega odstavka 250. člena Poslovnika Državnega zbora 23. februarja 2010 vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal.

 

Ministrica je v uvodu odgovora zapisala: »Interpelacija je nedvomno izjemno pomemben mehanizem političnega nadzora nad vlado. Vendar pa v demokraciji odgovornost nikoli ni le na eni sami strani. Inflacija interpelacij, uporaba močnih špekulacij in neokusnega besednjaka, ki komaj prikriva tendence po političnem obračunu, namreč relativizira enega najbolj pomembnih institutov, kar jih parlament sploh premore.«

 

»Danes kot ministrica lahko odgovarjam le za dejanja, ki sem jih resnično naredila, ali stališča, ki sem jih resnično izrekla. Samo zaradi dejstva, ker sem, ker imam partnerja, družino, prijatelje in znance, pa se ne bom zagovarjala nikomur«, meni ministrica.

 

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je na očitke odgovorila v treh vsebinskih sklopih, znotraj katerih je odgovorila na vse posamične obtožbe, ki se izmenično pojavljajo skozi vse besedilo interpelacije: očitek o zlorabi policije, očitek o zlorabi uradnega položaja in javnih financ in očitek o onemogočanju parlamentarne preiskave o izbrisanih.


Očitki o zlorabi policije, ki se nanašajo zlasti na zadevi Baričevič in Blažič, kot tudi na nov sistem imenovanja generalnega direktorja policije in ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada, so povsem neutemeljeni.

 

V primeru Baričevič je policija postopek vodila neodvisno in v skladu s pravili kriminalistične stroke. Kot v odgovoru piše ministrica, so jo o nesreči obvestili v skladu z usmeritvami in obveznimi navodili, izdanimi na podlagi Zakona o državni upravi in Zakona o policiji. Tak način obveščanja je sicer običajna praksa in ne vsebuje operativnih podatkov. Tudi glede prisotnosti preiskovalnega sodnika in tožilca je policija ravnala kot običajno. Njihova prisotnost je v praksi prej izjema kot pravilo, dodaja ministrica. Preiskovalni sodnik, ki je bil pravilno in v skladu z ugotovljenim stanjem obveščen o dogodku, je nadaljevanje ogleda prepustil policiji in potrdil, da se ga niti on niti državna tožilka ne bosta udeležila. Za policijo je primer zaključen, suma mučenja živali pa niso mogli potrditi, ker Nacionalni veterinarski inštitut tega ni potrdil. So pa izključili možnost, da bi bila na kraju dogodka še druga oseba. Ob tem je pomembno, da se zoper mrtve ne vodi kazenskega postopka, tako da bi morala policija ne glede na potrditev suma postopek zaključiti.

 

V primeru Blažič so obtožbe povsem nesmiselne. Policija zaradi obsežne preiskave napadalcev na Blažiča ni opustila ostalega dela. Trditve vlagateljev interpelacije zanikajo statistični podatki, ki kažejo, da se je delež preiskanih kaznivih dejanj junija 2009 glede na prejšnje leto bistveno povečal. Opozorila ministrice ob napadu na predstavnike istospolne skupnosti so bila, da policija ne bo tolerirala takšnih napadov.


Nova normativna ureditev imenovanja generalnega direktorja policije kaže odločen odmik od politizacije policije, kar je bila v preteklosti pogosta praksa. Novi način imenovanja, po katerem je bil imenovan tudi sedanji direktor Janko Goršek, se je približal ureditvi v SOVI in Slovenski vojski, uveden pa je bil tudi nov organ v obliki tričlanske komisije, ki kot avtonomen in strokoven organ sodeluje tako v postopkih imenovanja kot nenazadnje tudi morebitne razrešitve. Brez soglasja te komisije generalni direktor policije ne more biti niti imenovan, niti razrešen. »Obtožbe predlagateljev interpelacije tako niso utemeljene«, dodaja ministrica.

 

Na očitek o ustanovitvi NPU ministrica odgovarja, da za ustanovitev tovrstne organizacijske enote policije ni potrebna posebna zakonska podlaga, za normativne spremembe pa smo se na ministrstvu kljub temu odločili, da bi mu zagotovili še večjo operativno samostojnost delovanja.

 

“Z ukrepi na področju racionalizacije poslovanja MNZ in varčevalnimi ukrepi sem zagotovila preglednejšo organiziranost ministrstva, večjo učinkovitost delovanja ter pomembne finančne prihranke v višini 3.967.000 evrov«, na očitek o zlorabi položaja in oškodovanja javnih financ odgovarja ministrica.

 

»Odločitev, da se MNZ ne seli na Litostrojsko, je bila sprejeta na podlagi dejstev, da je šlo za gradnjo, ki je zaobšla sistem javnega naročanja, predvsem pa, da je lokacija z varnostnega vidika za MNZ popolnoma neprimerna. Opozoriti je treba še na zavajajočo trditev predlagateljev interpelacije, da bi po preteku dvajsetih let stavba prešla v last MNZ«, pojasnjuje ministrica. To namreč ni res, saj bi jo MNZ lahko kvečjemu odkupil, del kupnine pa po želji nadomestil tudi z izročitvijo lastnih nepremičnin.

 

Izbiro lokacije na Dimičevi, kamor so se preselili NPU, Upravo kriminalistične policije in Inšpektorat RS za notranje zadeve, je mogoče utemeljiti tako z gospodarnega kot tudi s pravnega vidika. Pri postopku izbire je MNZ dosledno upošteval veljavno zakonodajo na tem področju. Ob tem je bil dosežen tudi poglavitni cilj, to je dobiti najbolj ustrezne prostore za najbolj optimalno ceno. Cena najemnine za opremljene prostore tako znaša 13,03 evra/m2, medtem ko bi za prostore na Litostrojski znašala 13,23 evra/m2.

 

Tudi očitek o onemogočanju parlamentarne preiskave o izbrisanih ne drži, kar potrjuje tudi zadnja odločitev sodišča v Ljubljani, na katerega se je preiskovalna komisija DZ v tem primeru (neuspešno) obrnila. MNZ je komisiji posredoval vse zahtevane podatke, razen tistih, za katere je bilo ocenjeno, da jih komisija ni upravičena zahtevati in za katere tudi ni obrazložila svoje zahteve. To je seznam javnih uslužbencev, ki so v mandatu ministra Bohinca leta 2004 sodelovali pri izdaji dopolnilnih odločb izbrisanim. Predmet preiskovanja parlamentarne komisije je namreč ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, zato je po mojem mnenju nedopustno, da komisija svoj delokrog širi na raven običajnih uradnikov, ki politične odgovornosti nimajo. Tako je razsodilo tudi Višje sodišče v Ljubljani, katerega sodna odločba je že pravnomočna, še dodaja ministrica.

 

Ministrica Katarina Kresal tako z odgovori, podprtimi z relevantnimi in zanesljivimi podatki, zavrača vse očitke iz interpelacije. 
 

Odgovor na interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal