Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada ne podpira zakonodajnega referenduma glede izbrisanih

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji 18. marca 2010 sprejela stališče do zahteve Državnega zbora Republike Slovenije glede ocene ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD-B).

31 poslank in poslancev DZ RS s prvopodpisanim Jožetom Tankom je namreč 12. 3. 2010 vložilo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o ZUSDDD-B. Državni zbor RS je zahteval sklic izredne seje, na kateri bodo poslanci 18. 3. 2010 odločali o predlogu sklepa o zahtevi državnega zbora, da Ustavno sodišče presodi, ali bi z odločitvijo uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. 

 

Vlada RS se strinja s predlagatelji predloga zahteve, da so zaradi odložitve uveljavitve in bodo zaradi morebitne zavrnitve ZUSDDD-B na zahtevanem naknadnem zakonodajnem referendumu nastale naslednje protiustavne posledice:

 

a) državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja,
b) ne ureja pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in ki jim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 28. člena Zakona o tujcih,
c) ne določa meril za ugotavljanje nedoločenega pravnega pojma dejanskega življenja, za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje (1. člen ZUSDDD),

kar je v nasprotju z 2. členom, 22. členom in drugim odstavkom 120. člena Ustave RS. 

 

Veljavna ureditev v ZUSDDD poleg tega:

a.) ne določa roka za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, s čimer so kršeni 2. člen, drugi odstavek 3. člena, 87. člen in drugi odstavek 120. člena Ustave,
b) ne daje pravne podlage za izdajo dopolnilnih odločb, saj bi slednja morala biti trajno urejena v zakonu,
c) ne ureja izdaje dovoljenja za stalno prebivanje za otroke izbrisanih, ki so se rodili v Republiki Sloveniji po 25. 6. 1991, s čimer so kršeni 2. člen, 8. člen, 14. člen in drugi odstavek 153. člena Ustave,
č) ne ureja izdajanja posebnih odločb za osebe, ki so bile ob osamosvojitvi RS državljani drugih republik nekdanje SFRJ in so imele v RS prijavljeno stalno prebivališče, katero jim je prenehalo, ko so za njih začele veljati določbe Zakona o tujcih, kasneje pa so bili sprejeti v državljanstvo RS, ne da bi jim bilo pred tem izdano dovoljenje za stalno prebivanje, s čimer sta kršena  2. in 14. člen Ustave.


Vlada poudarja, da bi moral biti zakon, ki naj bi bil predmet referenduma, po odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2003 sprejet najkasneje do oktobra 2003, torej pred več kot šestimi leti. Njegov namen je skladno z vrsto odločb Ustavnega sodišča in v duhu slovenske ustave, po kateri je Slovenija pravna in demokratična država, ki spoštuje človekove pravice, celovito urediti tisti del krivic izbrisanim prebivalcem RS, ki se nanašajo na njihov odvzet status leta izpred 18. let. Poleg izvrševanja ustavnih odločb predlog zakona odpravlja tudi določene pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi ob izvajanju zakona in izdajanju dopolnilnih odločb in ki so prav tako posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva državljanov drugih republik nekdanje SFRJ. S tem zakonom Republika Slovenija ničesar nikomur ne podarja, ne odškodnin ne državljanstev ne volilne pravice. Odpira zgolj pravno korektno in po mnogih letih edino možno pot za ureditev statusa ljudem, ki so bili pred mnogimi leti protipravno izbrisani.

 

Vlada Republike Slovenije meni, da v tem stališču navedene protiustavne posledice zaradi odložitve uveljavitve tega zakona zaradi predlaganega naknadnega zakonodajnega referenduma že nastajajo, ob morebitni zavrnitvi tega zakona na referendumu pa bo nastopilo še stanje, ko področja, ki ga ureja ta zakon, eno leto ne bo mogoče uskladiti z zahtevami Ustave Republike Slovenije.

 

Referendum o tem zakonu po mnenju Vlade Republike Slovenije pomeni referendum o tem, ali je dopustno izvršiti odločbo Ustavnega sodišča, ki je ugotovila kršitev človekovih pravic določene manjšine. Dopustiti tak referendum bi porušilo celotno razmerje zavor in ravnovesij, ki jih v imenu vladavine prava prinaša slovenska ustava in sodobno pojmovanje evropskega modela ustavne liberalne demokracije.

Iz vsega navedenega tudi izhaja, zakaj Vlada Republike Slovenije ne podpira predlaganega naknadnega zakonodajnega referenduma.