Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica Katarina Kresal na proslavi v počastitev obletnice ustanovitve Gubčeve brigade

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je bila danes, 4. septembra 2010, na Trebelnem slavnostna govornica na proslavi v počastitev obletnice ustanovitve Gubčeve brigade. Proslavo so organizirali Občinska organizacija združenja borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Trebnje, Skupnostjo borcev Gubčeve brigade in Občino Mokronog-Trebelno.

Govor (velja govorjena beseda):

 

"Spoštovani borci in veterani, spoštovani župan, gospe in gospodje,

 

nekaterih dogodkov preprosto ne kaže zamuditi. Tako zaradi zgodovinskega spomina kot tudi zaradi prijetnih srečevanj in klepeta z vsemi, ki nas družijo iste vrednote. Zato sem danes med vami na Trebelnem, kjer organizatorji z odličnim sodelovanjem različnih društev vsako leto pripravijo prijetno srečanje.

 
Danes mineva 68 let od takrat, ko so se v teh krajih zbrali borci in ustanovili slovito Gubčevo brigado, eno prvih enot narodno-osvobodilne vojske na Slovenskem. Brigada, ki si je nadela ime nekdanjega upornika in borca za pravice kmetstva, je sama postala simbol tedaj sodobnega boja in upora.

 
Njeni borci in borke, več kot tri tisoč jih je bilo, so prihajali tako iz okoliških bataljonov kot tudi iz širšega območja, vse tja do Štajerske. Ustanovni poveljnik legendarni Lado Ambrožič – Novljan je pozneje napredoval vse do načelnika generalštaba Narodnoosvobodilne vojske ter partizanskih odredov Slovenije. Po vojni pa je med drugim veljal za enega najplodovitejših piscev zgodovine NOB. Ambrožič je bil, kot je zapisal eden od novinarjev, »živa priča 20. stoletja«.

 
V času svojega delovanja je Gubčeva brigada opravila več kot tri tisoč kilometrov dolgo bojno pot, saj je delovala na obširnem območju Slovenije kot tudi na Hrvaškem. Med drugim je sodelovala tudi v bitki pri Jelenovem Žlebu, ki velja za eno najbolj uspešnih v zgodovini partizanskega boja na Slovenskem.

 
To so bili dnevi upora in poguma, dnevi odločnosti in ponosa. Nekateri med vami ste bili takrat zraven in spomin na junaštva prenašate tudi na nove generacije. Vam gre danes naš največji poklon. Kajti vaš tedanji pogum je naš današnji ponos, vaš tedanji upor pa navdih naše današnje odločnosti. In še na nekaj bistvenega nas opominjajo vaša pričevanja in spomini: na vrednote partizanskega odporniškega gibanja, ki so uničevanju, sovraštvu in nestrpnosti nasproti postavile tovarištvo, požrtvovalnost in poštenje.

 
V težkih časih, ko se soočamo s posledicami krize, so naše vrednote še posebej na preizkušnji. Vojna, ki je popolnoma zanikala osnovne človekove pravice, je bila otrok krize nekega zgodovinskega obdobja. Dopustila je postopno izginjanje temeljnih civilizacijskih pridobitev, kot je pravna država, ter etičnih principov, kot je spoštovanje človekovega dostojanstva in medsebojne solidarnosti. Navkljub neizprosnosti našega časa si moramo, zavedajoč se zgodovinskega svarila, izboriti prostor za razmislek o tem, kako ubraniti in ohranjati pravno državo ter z njo nerazdružljivo povezane vrednote.

 
Pogosti primeri podjetij, ki jih na žalost gledamo danes, podjetij, ki ne plačujejo svojih delavcev ali prispevkov za njihova zavarovanja, podjetij, ki jim ni mar za razmere, v katerih delajo in živijo tuji delavci, odpirajo po eni strani vprašanje temeljne človeške solidarnosti – po drugi strani pa vprašanje učinkovitosti državnih nadzornih mehanizmov. Slednji so zelo slabo zdravilo za družbo, ki boleha za odsotnostjo prve.

 
Konkurenčno gospodarstvo in prosti trg nista sopomenki za odprt lov za dobičkom. Sta v resnici zelo natančno urejena mehanizma, ki morata biti strogo nadzorovana ter kršitve pravočasno sankcionirane, če želimo, da vse deluje, tako kot je prav. Podjetja, ki svojo navidezno konkurenčnost zagotavljajo z izigravanjem delavcev in pravnega sistema, ne morejo biti nosilci našega napredka.
 
Dobri odnosi med delodajalci in delavci, med katere še kako sodi tudi pravočasno in pošteno plačilo za opravljeno delo, morajo zato ob vseh pravnih aktih postati in ostati predvsem stvar spoštovanja dostojanstva sočloveka in razumevanja, da prava gospodarska uspešnost nastopi takrat, ko delavci in delodajalci znajo stati z ramo ob rami, noseč tako vsak svoj del odgovornosti kot  tudi vsak svoj del uspeha.

 
Pravna država bi morala biti del nas, del našega razmišljanja in naše kulture, žal pa se nanjo spomnimo šele, ko v nebo vpijoči primeri pokažejo, da je sistem zaškripal ali ko se celo zazdi, da je obstal. Pravna država zato ni zgolj stvar sodniških tog ali, še manj, policijske uniforme – pravna država je stvar sleherne vlade, sleherne državne institucije in slehernega posameznega uradnika te države, in nenazadnje pravna država se odraža v ravnanju prav vsakega od nas.

 
Tisto, kar ste nam, spoštovane borke in borci, izborili v vojni in kar smo dosegli v procesih demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, bi danes moralo odsevati ravno v spoštovanju pravne države, svobode in dostojanstva posameznika ter človeške solidarnosti. To ne smejo biti zgolj besede, lepe v svoji formi, a prazne v svoji vsebini, to mora biti  perspektiva modre in odgovorne politike, odprte in napredne družbe.

 
Spoštovane borke in borci, dragi prijatelji, hvala vam za vaše pretekle zmage in za današnji pogum, ki ste mu prav vi odprli vrata. Srečno!"