Skoči na vsebino

NOVICA

Ocena stanja varnosti in analiza množične prometne nesreče lanskega novembra pri Grosupljem

Danes, 23. februarja 2011, je na Ministrstvu za promet potekala novinarska konferenca o prometni varnosti in analizi množične prometne nesreče, ki se je zgodila konec novembra lani pri Grosupljem. Na novinarski konferenci so sodelovali ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, minister za promet dr. Patrick Vlačič, ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in direktor Agencije za varnost prometa Ljubo Zajc.

Ministrica Katarina Kresal in minister Patrick Vlačič sta predstavila oceno stanja prometne varnosti v letu 2010ter ukrepe za večjo varnost v prihodnje.

 

Uvodoma je ministrica Katarina Kresal poudarila, da je bila v začetku lanskega leta nova cestno prometna zakonodaja predstavljena strokovni javnosti, konec leta pa jo je Državni zbor tudi sprejel. Poleg tega je bila lani ustanovljena agencija za varnost prometa, katere prvo poročilo je tudi predmet današnje novinarske konference. Ministrica Katarina Kresal je povedala, da je Policija uvedla tudi nov način dela: »Nadzor prometa mora biti usmerjen tja, kjer se prometne nesreče najpogosteje dogajajo in kjer je največ kršitev. Šibkejši udeleženci cestnega prometa, kot so kolesarji, pešci in mladi vozniki, morajo biti deležni sistematičnega spremljanja in ukrepov policije, s katerim jim zagotavljamo čim varnejšo udeležbo v cestnem prometu.« Poudarila je tudi, da se je po številu mrtvih Slovenija iz repa evropske lestvice pomaknila na sredino: »Ko sem prišla na Ministrstvo za notranje zadeve je bilo letno 214 mrtvih na cestah, lani jih je bilo 138. Ti podatki so zagotovo tudi posledica odzivnosti državnih organov na to problematiko in njihovo usklajeno delovanje, številnih preventivnih akcij, dobrega dela nevladnih organizacij in izgradnja zadnjih odsekov avtocestnega križa.«

 

Minister Patrick Vlačič je povedal, da na podlagi statističnih analiz strokovnjaki ocenjujejo, da letos lahko pričakujemo podobne rezultate v prometni varnosti kot lansko leto, vendar se moramo za preprečitev poslabšanja varnosti posebej osredotočiti na pro-aktiven pristop. Ob tem je poudaril, da se bomo letos posebej posvetili dvema rizičnima skupinama, kolesarjem in motoristom: »Kot vidite, smo leto začeli z relativno toplimi meseci, že februarja so motoristi in kolesarji na cestah, česar prej ni bilo.« Minister je napovedal še nov Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje 2012–2021, ki bo v vladno proceduro poslan predvidoma letos junija. Poudaril je tudi pomen civilne družbe, ki je v Sloveniji na tem področju dobro organizirana in katere dejavnosti tudi sofinanciramo višini 210.000 evrov. Med drugimi ukrepi za letos je poudaril program aktivnosti za večjo vključenost občin v prometno varnostni sistem in vzpostavite sistema neodvisnih raziskovalcev.

 

Leta 2010 se je na slovenskih cestah zgodilo 21.477 (20.604[1]) prometnih nesreč, kar je za 2 % več kot leta 2009, vendar je bilo v njih manj mrtvih ter težje in lažje poškodovanih: umrlo 138 (171) udeležencev oziroma za 19 % manj, hudo telesno poškodovanih je bilo 879 (1.055) oseb, kar je za 17 % manj, lahko telesno poškodovanih pa je bilo 9.476 (11.251) oseb ali za 16 % manj kot leta 2009. ([1] V oklepajih so podatki za leto 2009.)

 

Direktor agencije za varnost prometa Ljubo Zajc je predstavil analizo množične prometne nesreče, ki se je zgodila novembra lani pri Grosupljem, kar je prva tovrstna analiza Javne agencije RS za varnost prometa. Služi kot obširno vodilo za bodoča poročila o prometnih nesrečah s smrtnim izidom na državnih cestah, ki so del vseevropskega cestnega omrežja in jih obravnava Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture ter pravkar sprejeti Zakon o cestah. Analiza je pripravljena v sodelovanju z DARS, d. d., Direktoratom za ceste in Direktoratom za promet Ministrstva za promet RS, Upravo RS za zaščito in reševanje ter Policijo.

 

V nesreči je bilo udeleženih 38 vozil in preko 50 ljudi. V prometni nesreči so bili trije smrtni primeri, od tega sta dve osebi umrli na kraju prometne nesreče, ena oseba je podlegla poškodbam kasneje v bolnišnici, šest jih je bilo huje in 13 lažje poškodovanih.

 

Po do sedaj zbranih podatkih lahko domnevamo, da je poglavitni vzrok prometne nesreče neprilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja, saj posamezni vozniki niso vozili s takšno hitrostjo, da bi vozilo ves čas obvladovali in bi ga lahko ustavili pred oviro, ki bi jo glede na okoliščine (meglo) lahko pričakovali. S predpisom je bila v takšnih okoliščinah vožnja omejena na 50km/h. Poleg tega niso prilagodili hitrosti in načina vožnje lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa ter vremenskim razmeram. Reakcija nenadnega zaviranja namreč povzroči verižno reakcijo nenadnega zaviranja vseh vozil zadaj in verižno trčenje je neizbežno.

 

Analiza natančno opisuje dejansko stanje cestne infrastrukture pred, med in po prometni nesreči.  V zvezi s tem je opisano vzdrževanje avtoceste, stanje vremenskih vplivov in gostota prometa, ki bi lahko bili pomemben dejavnik pri nastanku množične prometne nesreče. Poleg naštetega na področju cestne infrastrukture natančno opisuje dejavnike o stanju ceste, njenih elementih in okoliščinah, ki bi lahko vplivali na samo nesrečo. Pri tem je bilo stanje cestne infrastrukture na omenjenem območju pregledano skozi prometno funkcijo, meteorološke razmere, geometrijske, tehnične in konstrukcijske elemente ceste. Poleg tega so bili pregledani premostitveni objekti in prometna signalizacija ter oprema. Analiza tudi podrobno obravnava dejavnike prometne nesreče pri voznikih in vozilih, ki bi lahko vplivali na nastanek prometne nesreče in navaja potrebne tehnične ukrepe za izboljšanje varnosti v vozilih ter daje navodila udeležencem množičnih prometnih nesreč.

 

Pomemben segment analize predstavljajo izvedeni ukrepi vključenih služb zaščite in reševanja ob prometni nesreči, ponuja pa tudi nabor konkretnih ukrepov z nosilci za izboljšanje prometne varnosti na tem območju in tudi splošno na slovenskih avtocestah ter daje navodila udeležencem v primeru množične prometne nesreče.

 

Analizo delovanja Uprave za zaščito in reševanje ter ukrepe za njeno še boljše delovanje v podobnih primerih v prihodnje je predstavila ministrica Ljubica Jelušič, ki je poudarila, da je bilo delovanje že v tem konkretnem primeru zelo dobro, vendar so identificirali tudi posebne okoliščine, ki so botrovale k uspešnosti izvedbe in pa ukrepe za izboljšave v prihodnje.
 

Avdio in video posnetek novinarske konference