Skoči na vsebino

NOVICA

Na zasedanju Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve tudi o dogodkih v Severni Afriki in razmerah na italijanskem otoku Lampedusa

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je danes, 24. februarja 2011, udeležila zasedanja Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju.

Na delovnem kosilu so ministri obravnavali aktualno problematiko priseljevanja iz Severne Afrike in izjemne razmere v Italiji, v kontekstu azila in priseljevanja so govorili tudi o izvajanju akcijskega načrta o vzpostavitvi azilnega sistema Grčije in drugih pomembnih vprašanjih, povezanih z azilom. V okviru mešanega odbora so ministri razpravljali o širitvi schengenskega prostora na Romunijo in Bolgarijo ter o mehanizmu nadzora po vizumski liberalizaciji na Zahodnem Balkanu.

 

Ministri so se strinjali, da je treba ukrepe za reševanje problematike v Severni Afriki ločiti med kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni so vsekakor sodelovanje z državami izvora, v tem primeru državami Severne Afrike, in poskus vzpostavitve stanja, ki ne bo predstavljal razloga za nezakonito priseljevanje v Evropo. Treba je zagotoviti predvsem finančno in strokovno pomoč. Drževa članice naj bi izdelale načrt za odzivanje na situacije masovnega priseljevanja. Kot dolgoročni ukrep pa Komisija poziva predvsem k hitrejši vzpostavitvi skupnega azilnega sistema v državah članicah. Pomembno vlogo pri odzivanju bodo imele agencije, predvsem Frontex, ki pripravlja skupno operacijo nadzora zunanjih meja v regiji.

 

Evropska komisija je predstavila redno poročilo o izvajanju akcijskega načrta, ki ga je Grčija sprejela konec lanskega leta. Grški minister je poudaril, da ukrepe usmerjajo predvsem na povečanje zmogljivosti za sprejem prosilcev za azil in na odločanje v azilnih postopkov. Razprava se ni usmerila le na akcijski načrt, ampak tudi na druga aktualna vprašanja. V tem kontekstu je slovenska ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal izpostavila, da moramo najprej poskrbeti za pravilno implementacijo pravnega okvira, ki ga že imamo, Evropska komisija pa mora to ustrezno nadzorovati.

 

Del grškega problema namreč izhaja predvsem iz neimplementacije obstoječega pravnega reda EU. Prav tako je Slovenija jasno povedala, da je proti mehanizmu suspenza dublinskega sistema, saj to ni način odziva na takšne situacije.

 

Z vidika Slovenije je bila pomembna točka o nadzornem mehanizmu po vizumski liberalizaciji na Zahodnem Balkanu. Komisija je predstavila mehanizem, ki
vključuje Frontexovo pripravo analize rizika, vzpostavitev sistema opozarjanja na zlorabe sistema in Europolovo analizo vpliva vizumske liberalizacije na kriminaliteto.

 

Določene države članice so opozoile na negativne učinke, Slovenija pa je poudarila pozitivni vidik vizumske liberalizacije, torej večjo mobilnost, širjenje vrednot EU in kontakte med ljudmi. Ministrica Katarina Kresal se je odzvala tudi na nizozemsko pobudo glede mehanizma suspenza vizumske liberalizacije in opozorila, da je ti dve vprašanji treba obravnavati ločeno in da mora biti mehanizem splošen in veljati za vse tretje države in ne le za regijo Zahodnega Balkana.

 

Predsedstvo je predstavilo sklepe o pripravljenosti Romunije in Bolgarije na vstop v schengenski prostor. Romunija izpolnjuje vse tehnične pogoje, v Bolgariji pa je za marec predvidena ponovna evalvacija kopenskih meja. Kljub temu proces ne bo zaključen samo z izpolnjevanjem tehničnih kriterijev, ker nekatere države članice izpostavljajo tudi politični vidik širitve, predvsem z vidika zaupanja, boja proti korupciji, organiziranega kriminala ... Slovenija se zavzema, da bi bili pogoji za širitev enaki kot v prejšnjih širitvah schengenskega prostora in ne želi dodatnega pogojevanja obeh držav v schengenski prostor. Poleg tega pa so ministri na Svetu obravnavali še stanje glede vzpostavitve vizumskega in schengenskega informacijskega sistema, pri katerih gre vse po načrtih.

 

Na popoldanskem delu zasedanja bodo ministri obravnavali še predlog Evropske komisije o vzpostavitvi sistema zbiranja podatkov o letalskih potnikih na EU ravni. Gre za prvo izmenjavo mnenj in predlog še preučujemo, predvsem z vidika sorazmernosti zagotavljanjem varnosti in poseganjem v človekovo zasebnostjo, po drugi strani pa med stroški in učinkom.