Skoči na vsebino

NOVICA

8. letna ministrska konferenca o sodelovanju na področju varnosti meja v JV Evropi

Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z Ženevskim centrom za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) danes, 1. marca 2011, v Ljubljani organizira tudi 8. letno ministrsko konferenco o sodelovanju na področju varnosti meja v JV Evropi. Konferenca je namenjena zlasti pregledu napredka na področju mejne varnosti v regiji, aktivnosti v okviru DCAF-ovega Programa na področju mejne varnosti, strateških smernic 2012-2013 in letnega načrta skupnih aktivnosti.

Konferenco je z nagovorom odprla ministrica za notranje zadeve Katarina kresal (velja govorjena beseda):


"Letno konferenco, posvečeno pomembni tematiki varovanja meja v Jugovzhodni Evropi, letos z veseljem gostimo v Sloveniji. Ob tej priliki naj se posebej zahvalim DCAF-u Ženeva in Inštitutu DCAF Ljubljana za sodelovanje in dragoceno priložnost, da skupaj pregledamo napredek in namenimo pozornost nadaljnjim ciljem našega medsebojnega sodelovanja.

 

Dovolite, da vsem izkažem prisrčno dobrodošlico na današnji konferenci, še posebej hvala vsem ministrom, madžarskemu predsedstvu, predstavnikom EU institucij in regionalnih organizacij. Vaša prisotnost danes potrjuje podporo in  globoko zavezo k nadaljnjim skupnim prizadevanjem za doseganje zastavljenih ciljev in posledično varnosti naših meja.

 

Želela bi tudi pozdraviti dosedanje dosledno izvajanje načrtovanih, ciljno usmerjenih reform, do sedaj demonstrirane zaveze posameznih držav regije ter pomembne skupne dosežke pod okriljem ambicioznega programa ženevske organizacije DCAF. Preden pa se posvetimo le-tem, dovolite še nekaj uvodnih poudarkov.

 

Glede na skupne izkušnje, povezanost z regijo Jugovzhodne Evrope in nenazadnje tudi geografsko bližino si Slovenija prizadeva za ohranitev svoje dejavne vloge pri krepitvi skupnega varnostnega območja v vlogi partnerja ali – kot je večkrat omenjeno – facilitatorja, ki države regije povezuje z Evropsko unijo preko bistvenih vprašanj, katerih rešitve bodo s prenosom dobrih praks in ciljno usmerjenim pristopom pospešile pot do polnopravnega članstva državam z evropsko perspektivo.

 

V okviru Brdo Procesa si prizadevamo za krepitev nadaljnjega sodelovanja z državami regije in ohranitev varnosti skupnega območja pred grožnjami kot so organizirana kriminaliteta, nezakonite migracije, terorizem in korupcija. Te predstavljajo izziv demokratični stabilnosti, gospodarskemu napredku in delovanju pravne države.

Skupaj z notranjimi ministri držav regije Jugovzhodne Evrope si prizadevamo za nadaljevanje reform na področju notranje varnosti na strukturiran način, ki upošteva različne dosežke, značilnosti in statuse držav v izpolnjevanju pogojev in postopku približevanja članstvu Evropske unije.

 

Prav na podlagi tovrstnega individualnega pristopa na podlagi nacionalnih strategij se je potrebno skupaj posvetiti tudi novim izzivom, ki jih za vse nas prinaša vizumska liberalizacija. Tukaj je učinkovito upravljanje meja še posebej pomembno, saj prispeva k visoki stopnji notranje varnosti, do katere so naši državljani upravičeni.

 

Percepcija meja je lahko dvojna. Bolje kot meje ločevanja bi morali razumeti njihovo vlogo povezovanja med narodi na obeh straneh meja; narodov z zgodovinsko, kulturno, socialno in gospodarsko bližino. Več kot pol stoletja je evropska integracija povezana s postopnim ukinjanjem in eventualnim dokončnim dvigovanjem prvega, ločevalnega elementa meja med evropskimi narodi. Ta postopna integracija poteka vzporedno s prizadevanji za krepitev Območja svobode, varnosti in pravice, ki zahteva učinkovito integrirano upravljanje meja. Ta koncept, ki ustreza potrebam in pričakovanjem evropskih državljanov, je hkrati osnovan na regionalnem sodelovanju in integraciji držav, ki si prizadevajo za pospešitev pridruževanja in za polnopravno članstvo v Evropski uniji. Regionalno sodelovanje je prav tako bistven element Stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, ki krepi dobre odnose z regijo Jugovzhodne Evrope.

 

Ne smemo pozabiti, da z našimi dosežki na področju mejne varnosti in s tem tudi z izboljšanim upravljanjem zunanjih meja Evropske unije ščitimo državljane na obeh straneh teh meja. Nobena od njih, niti zunanja meja Evropske unije ali schengenska meja namreč ne razdružuje naše varnosti. Ta je skupna in je nerazdružljiva, saj moderne grožnje in varnostni izzivi ne poznajo meja.

 

Zato je še toliko bolj pomembno, da h krepitvi odprtih in varnih meja še naprej pristopamo s skupnimi – koordiniranimi in ciljno orientiranimi – prizadevanji, ki bodo omejila dostop zgolj grožnjam našim skupnim ciljem in nadležečim načelom.

 

Kot Slovenija dosledno poudarja, sta koordiniranost med akterji in komplementarnosti med pobudami pri tem bistvenega pomena, saj bomo le tako lahko skupaj izkoristili prednosti sinergij nadaljnjega razvoja integriranega upravljanja meja v regiji. Pri tem je zaveza ženevske DCAF do sedaj prispevala dragoceno podporo in dajala zagon našemu doseganju skupnih dolgoročnih ciljev."