Skoči na vsebino

NOVICA

Državni zbor sprejel Zakon o detektivski dejavnosti in Zakon o zasebnem varovanju

V Državnem zboru RS sta bila 1. 3. 2011 sprejeta Zakon o detektivski dejavnosti in Zakon o zasebnem varovanju.

Novi zakon o detektivski dejavnosti smo na MNZ pripravili zaradi številnih noveliranj in pomanjkljivosti starega zakona. Delovna skupina za pripravo zakona, v kateri so sodelovali strokovnjaki s posameznih področij in predstavniki Detektivske zbornice RS, je z novim zakonom želela urediti celotno področje detektivske dejavnosti. Glavni cilj zakona je torej določitev pogojev, upravičenj in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov za opravljanje detektivske dejavnosti.

Detektivska dejavnost je zbiranje, obdelava, posredovanje podatkov in informacij ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki jo za naročnikove potrebe opravlja po tem zakonu detektiv, ki ima izdano licenco in izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. Posebej je v zakonu opredeljen pristojni organ (Detektivska zbornica Republike Slovenije), v katerega se bodo morali združevati vsi detektivi s pridobljeno licenco. Namen obveznega združevanja je v opravljanju strokovnih nalog in nadzoru nad strokovnostjo opravljanja detektivske dejavnosti. Med nalogami, ki jih bo Detektivska zbornica izvajala, je tudi podeljevanje in odvzemanje licenc.


Detektivsko licenco bo poslej lahko pridobila samo fizična oseba, ki bo izpolnjevala pogoje, določene z zakonom. Med pogoji je določen tudi detektivski izpit, ki ga bo možno opravljati šele po obveznem usposabljanju.


Zaradi morebitnega nezakonitega dela detektivov je z zakonom določen tudi odvzem licence, ki se bo lahko izrekel kot  trajni, začasni ali pogojni odvzem.


Da bi lahko detektivi učinkovito izvajali detektivsko dejavnost, so z zakonom določene pravice in dolžnosti, na podlagi katerih bo detektiv lahko pridobival informacije. Detektiv bo pri svojem delu lahko zbiral podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov, pridobival podatke iz evidenc, osebno zaznaval in uporabljal tehnična sredstva, za katera pa so natančno predpisane meje in način izvrševanja.


Zakon je usklajen tudi z Direktivo 2006/123 o storitvah na notranjem trgu, zato so v njem točno določeni pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti in storitev tujih detektivov.


Glede na naloge, ki jih bo lahko izvajal detektiv, je temu primerno vzpostavljen tudi nadzor nad izvajanjem detektivske dejavnosti. Opravljali ga bodo inšpektorji Inšpektorata RS za notranje zadeve.


Oblike varovanja, ki jih ne zagotavlja država

 

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo tudi nov Zakon o zasebnem varovanju, s katerim se urejajo pravice in obveznosti gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, državnih organov, zavodov, javnih agencij ter drugih pravnih in fizičnih oseb na področju varovanja, ki ga ne zagotavlja država.


Z zakonom sledimo ciljem strategije zasebnega varstva, s katerimi želimo zagotoviti višjo raven varnosti. Zasebno varovanje se ureja v javnem interesu zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost. Pri pripravi zakona so sodelovali tudi predstavniki Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Upoštevali smo tudi nekatere predloge družb za zasebno varovanje, ugotovitve okroglih miz in posvetov v organizaciji zbornice in ministrstva, domače in tuje dobre prakse in izkušnje ter sodno prakso.


V zakonu so jasno razdeljene pristojnosti med Ministrstvom za notranje zadeve, Inšpektoratom RS za notranje zadeve in Policijo ter reprezentativnim združenjem s področja zasebnega varovanja za opravljanje upravnih, nadzornih in strokovnih nalog.

Pogoji za opravljanje zasebnega varovanja so določeni bolj sorazmerno, odpravljene so nekatere kvote minimalnega števila varnostnega osebja, določeni so varnostni zadržki in obvezno varnostno preverjanje. Prav tako je določeno ugotavljanje strokovne usposobljenosti in znanja slovenskega jezika ter zdravstvene primernosti za opravljanje zasebnega varovanja.


Gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki bodo želeli opravljati zasebno varovanje na trgu, bodo morali tako kot do sedaj pridobiti licenco, varnostno osebje pa službeno izkaznico. Podeli jim jo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, državni organi, zavodi, javne agencije ter druge pravne in fizične osebe, ki bodo želele neprofitno organizirati varovanje izključno za lastne potrebe, ne bodo potrebovale licence. Lahko bodo zaposlili strokovno usposobljeno varnostno osebje, pred tem pa morajo opraviti registracijo pri ministrstvu. To varnostno osebje ima iste pravice in dolžnosti, kot jih ima osebje, zaposleno pri imetnikih licenc.


Bolj jasno in pregledno so napisani dolžnosti in ukrepi varnostnika ter obveznost ravnanja posameznikov v skladu z ukrepi. Varnostniki lahko v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, na varovanem območju opozarjajo, izrekajo ustna navodila ali zahteve, ugotavljajo istovetnost, opravijo površinski pregled, osebam preprečijo vstop na varovano območje, jih zadržijo, uporabijo fizično silo in sredstva za vklepanje in vezanje.


Pod pogoji, določenimi z zakonom, lahko uporabijo tudi plinski razpršilec, službenega psa in med opravljanjem nalog zasebnega varovanja nosijo in uporabljajo službeno orožje, vendar ne kot prisilno sredstvo.


Z zakonom je določen postopek za varstvo pravic posameznika, ki meni, da so mu bile pri izvajanju ukrepov varnostnika kršene pravice. Posameznik lahko imetniku licence, pri katerem je varnostnik zaposlen, poda pritožbo, na katero mu mora ta odgovoriti v roku 30 dni. V primeru, da varnostnik nezakonito uporabi ukrep, so pristojni Policija in drugi organi pregona.


Z zakonom je določeno, da morajo imetniki licenc, ki že imajo izdane licence, v 5 letih uskladiti oznake in opremljenost  delovne obleke, opreme in vozil z določbami zakona. Določeni so enoten napis "VAROVANJE" in priimek in začetna črka varnostnega osebja na prednjem delu obleke in uporaba oznake imetnika licence. V primeru, da bo varnostno osebje opravljalo naloge na javnih krajih,  pa morajo imeti napis VAROVANJE tudi na hrbtnem delu obleke. Z enakim napisom morajo biti označena tudi vozila imetnika licence, namenjena intervencijski vožnji, in druga vozila imetnika licence, ki uporabljajo v cestnem prometu rumeno utripajočo luč.


Posebno poglavje je namenjeno pogojem, ki jih morajo izpolnjevati tuje osebe, če želijo opravljati zasebno varovanje v Republiki Sloveniji. V celoti so izenačene z domačimi osebami. Določeni so tudi pogoji, pod katerimi se priznavajo licence in poklicne kvalifikacije, pridobljene v tujini. Eden pomembnih pogojev, ki ostaja, je znanje slovenskega jezika.


Zakon ureja tudi obvezno organiziranje varovanja za tiste dejavnosti, ki zaradi svoje narave predstavljajo večjo stopnjo tveganja. Poleg teh morajo obvezno organizirati varovanje tudi subjekti, ki neposredno poslujejo z gotovino in drugimi vrednostmi na posameznem objektu v višini najmanj 200.000 evrov (banke, hranilnice, menjalnice, igralnice, igralni saloni, pošte in drugi subjekti) ter organizatorji prireditev, ki morajo v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, zagotoviti vzdrževanje reda z varnostniki. Podatki o organizatorjih prireditev in naslovu, kjer se izvaja varovanje javne prireditve, so javni. Pri tem gre predvsem za tiste prireditve, ki jih organizirajo v gostinskih lokalih, predvsem v nočnem času, ker obstaja predvidljiva možnost tveganja. Ti zavezanci morajo poskrbeti za varovanje v skladu z Uredbo o obveznem organiziranju varovanja, ki ureja posamezno področje. Licenco lahko pridobijo sam, ali pa sklenejo pogodbo z imetnikom ustrezne licence.


Za varovanje prireditev v gostinskih lokalih se uvaja posebna licenca, pogoj za izdajo pa je strokovno usposobljeno varnostno osebje po programih, ki jih bo določilo ministrstvo.


Nadzor nad izvajanjem zakona opravlja Inšpektorat RS za notranje zadeve, nadzor nad nekaterimi določbami zakona (predvsem nad neposrednim delom varnostnega osebja) pa tudi Policija.