Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada RS potrdila predloga sprememb Zakona o društvih in Zakona o javnih zbiranjih

Vlada RS je na seji 3. marca 2011 sprejela predloga dveh zakonov z delovnega področja Ministrstva za notranje zadeve, to sta Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih.

Predlog zakona o društvih prinaša več novosti. Podatki o društvih oziroma podružnicah tujih društev se skladno s predlogom novega zakona vpisujejo v Centralni register društev. V register društev se vpisujejo vsi pravno pomembni podatki o društvu (ime, sedež, naslov, matična številka, datum ustanovitve, datum registracije, zakoniti zastopnik …), ki se dnevno posredujejo tudi AJPES-u za vpis v Poslovni register Slovenije. S spremembo zakona društvom ne bo treba več pošiljati dodatnih podatkov AJPES-u, saj se bodo prevzemali iz Centralnega registra društev.

 

Na podlagi spremembe zakona bosta omogočeni tudi podlaga za vpis skrajšanega imena društva in dodatnega zastopnika v register društev ter podlaga za ustanavljanje podružnic društva.

 

Zakon o društvih trenutno določa, da lahko vsakdo postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Analiza stanja, ki jo je med društvi in zvezami društev opravil zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), je pokazala na nejasnost te določbe. Iz nje namreč ni razvidno, da si društvo lahko samo določi pogoje za delovanje v društvu. Predlog novega zakona zato določbo natančneje opredeljuje.

 

Glede podeljevanja statusa društva v javnem interesu veljavni zakon določa splošne pogoje, ki jih mora društvo izpolnjevati, s posebnim predpisom pa se lahko že sedaj določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa. Eden izmed splošnih pogojev za podelitev statusa društva v javnem interesu je, da mora društvo izkazati pomembnejše dosežke svojega delovanja. Ta pogoj pa ministrstva, ki podeljujejo status društva v javnem interesu, presojajo različno, na kar je opozoril CVNOS. S spremembo zakona bo pristojnim ministrstvom dana pravna podlaga za sprejem pravilnikov, v katerih bodo kriterije za ugotavljanje pomembnejših dosežkov delovanja društva podrobneje določili.

 

Eden od ciljev predloga zakona je tudi določiti javno objavo letnih poročil društev.

 

S predlagano spremembo zakona se nadzor nad izvajanjem določbe, ki se nanaša na izvajanje dejavnosti oziroma nalog društva, opredeljenih v temeljnem aktu, prenaša na tržni inšpektorat Republike Slovenije.

 

Ključni razlog za ponovne spremembe in dopolnitve Zakona o javnih zbiranjih pa je prenos vsebin, ki se nanašajo na javne prireditve na cesti, iz Zakona o varnosti cestnega prometa v Zakon o javnih zbiranjih. Poleg tega je sprememba zakona potrebna tudi zaradi manjše uskladitve z Zakonom o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Zagotovljena bo tudi večja varnost udeležencev javnih zbiranj. S spremembo zakona bodo tako doseženi naslednji učinki:

 

• prireditve na javni cesti bodo celovito urejene v enem zakonu,
• določeni pojmi zakona bodo opredeljeni jasneje: izredna uporaba ceste, prireditvena proga, odprt ogenj,
• z vzdrževanjem reda z varnostniki bo na prireditvah, na katerih je stopnja tveganja najvišja, dodatno zagotovljena varnost življenja in zdravja udeležencev,
• s podaljšanjem roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za javno prireditev bodo upravne enote pridobile nekaj dodatnega časa za učinkovito in zakonito izvedbo upravnega postopka,
• z obveznim razpisom ustne obravnave v primeru javnih shodov in javnih prireditev pred objekti, ki se varujejo po posebnih predpisih, bo v večji meri zagotovljen red,
• olajšana bo izvedba upravnega postopka.