Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Notranji ministri v Bruslju o širitvi schengenskega prostora in skupnem evropskem azilnem sistemu

Notranji ministri držav članic EU so na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljali o vstopu Bolgarije in Romunije v schengenski prostor, a odločitve o tem niso sprejeli. Slovenija podpira proces širitve schengenskega prostora na Bolgarijo in Romunijo.

Ta podpora sicer ni brezpogojna, saj mora vsaka prihodnja članica schengenskega prostora pred svojim vstopom izpolniti vse tehnične obveznosti na podlagi schengenskih kriterijev. Komisija je predstavila tudi sporočilo o upravljanju s schengenskim prostorom. Tako v omenjenem sporočilu med drugim predlaga tudi, da se spremeni postopek sprejemanja odločitve o ponovni začasni uvedbi nadzora na notranjih mejah. Ta odločitev je glede na trenutno ureditev v pristojnosti držav članic. Slovenija sicer podpira krepitev schengenskega sistema, vendar pa mora ta predstavljati dodano vrednost k sedanji ureditvi. Potrebujemo učinkovit mehanizem za primere, ko je treba hitro odgovoriti na izjemne okoliščine, ki ogrožajo delovanje schengenskega sistema kot celote, vendar meni, da bi države članice morale še naprej ohraniti izključno pristojnost odločanja o začasni ponovni vzpostavitvi nadzora na notranjih mejah v primerih, ko gre za temeljna področja nacionalne suverenosti, t.j. za vzdrževanje javnega reda ter zagotavljanja notranje varnosti. Država članica namreč lahko sama najbolje oceni, ali je podan utemeljen razlog za uvedbo ukrepa začasne vzpostavitve notranjih meja. Takšen pristop omogoča sedanja pravna ureditev in ocenjujemo, da je v preteklih letih mehanizem dobro deloval in ni prihajalo do zlorab sistema.

 

Ponovno so razpravljali tudi o skupnem evropskem azilnem sistemu. Nedavni dogodki in sodna praksa evropskih sodišč so pokazali, da mora biti skupni evropski azilni sistem zasnovan tako, da bo omogočal državam članicam prenesti izjemen pritisk na svoje azilne sisteme. EU sicer že ima na razpolago določene instrumente za zgodnje opozarjanje, ki pomagajo pri preprečevanju kriz na področju azila (npr. razvoj dejavnosti Evropskega azilnega podpornega urada, delo agencije FRONTEX in delovanje Evropskega sklada za begunce), vendar pa je kljub temu treba pripravljenost EU za krizne situacije okrepiti. To bi lahko dosegli z vzpostavitvijo mehanizma, s katerim bi ocenjevali, kako države članice uporabljajo pravni red s področja azila, zlasti pa ali imajo potrebne zmogljivosti za soočanje z vse hujšim pritiskom. Tak mehanizem bi pomagal zgraditi zaupanje med državami članicami, saj bi se azilni sistemi držav članic neprestano spremljali in ocenjevali, njihove pomanjkljivosti pa bi bile opredeljene že v zgodnji fazi. Sistem za upravljanje kriznih razmer na področju azila vključuje sprejetje ciljnih ukrepov, ki bodo omogočili hitro vzpostavitev sposobnosti držav članic za izvajanje azilnih postopkov in ohranjanje pogojev za sprejem. Dodaten element solidarnosti, ki je predviden v razmerju do države članice, ki je izpostavljena hudim migracijskim pritiskom, pa je mehanizem za izredne razmere, ki vodi k ukinitvi nekaterih transferjev na podlagi dublinske uredbe v tej državi članici. Tak ukrep bi se uporabil samo v skrajni sili.

 

Ministri so na Svetu razpravljali tudi o odločitvi za podpis sporazuma EU-Avstralija o posredovanju podatkov o letalskih potnikih. Seznanili so se tudi s sporočilom komisije o obdelavi in posredovanju podatkov o sporočilih glede finančnih plačil v Evropski uniji, s sporočilom komisije o sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru Vzhodnega partnerstva in Evropski agendi za integracijo državljanov tretjih držav.